Da je Nabojs smuški vrh, sva spoznala lani, a takrat za spust ni bilo dovolj zalito. To je očitno kar pravilo, saj sva navkljub s snegom obilni zimi razmere komajda ujela za smučljiv rep, ki bo čez teden dni že čisto preveč gol...

Iz Žabniške krnice proti Nabojsevi škrbini (1970 m), lučaj pod njo (1900 m) v desno na strmo rampo in po njej vseskozi ob steni naravnost navzgor do zapore, ki se ji umaknemo s kratko prečnico v desno (najtežje mesto). Teren se nekoliko položi, mi pa vseskozi pod (!) grebenom prečimo prek nekaj zaporednih robov daleč v levo in med njimi ubiramo prehode (grape, vesine,...) navzgor. Šele ko ugledamo vršno špico (križ), se vzpnemo na sam greben, ki ga dosežemo tik (5 m) pod vrhom. V levo na vrh nas povedejo jeklenice in klini.

Spust v krnico je bil naravnost lušten in glede na razmere tudi presenetljivo lahkoten, čeprav sva se pri vzponu vseskozi sumničavo pogrezala v 'namočen gnoj'. Smer bi ocenila (podatkov o spustih ni) s IV, do 45°, izpostavljeno, 400 m.