Obetalo se je tako vreme, da sva ga morala izkoristiti. In res sva cel ljubi dan uživala v oblakih in meglicah, ki so se vztrajno podile okoli naju. Razgledi so bili karseda kratki, a zato divji in nabrušeni. V takem se hitro zgreši nit, in midva sva že kmalu na začetku grdo gledala, videla pa razen strmih trav prav nič.

Za Razorcem sva iskala pravo dolino (v mislih sva imela direktni vzpon na Zagorelec in potem po grebenu na Pelce, če bi se seveda prehodi lepo odpirali) in v nekem zatrepu splezala malce na strme trave, da potipava teren, če ga že videti ne moreva. A hitro sva se zaplezala in navzdol po navpičnih travah zna biti hudič in z njim sva se mučila dobro uro.

Ravnoprav se je za kratek čas zjasnilo, da sva ugotovila, kako sva nespametno naskakovala greben nekje med Skutnikom in Špičico (navpične trave). Spremenila sva plan, spodaj obvozila steno in se vzpela na Skutnik po JV travnatem pobočju. Trave so mestoma zelo strme, a sva imela spet meglo, tako da nisva mogla pretirano iskati najlažjih prehodov (možno, da ima Tuma celo prav, ko piše, da so trave strme le do 40°; oborožena sva bila tudi s popravki Manj znanih poti slovenskih gora).

Z vrha do škrbine sva se težavam umikala tik levo od grebena (malce težje, a zato nisva imela opravka s strmimi in izpostavljenimi travami bolj levo od grebena). Navzgor proti Špičici se greben kmalu 'zapre' in malce siten prehod je skrit nekoliko na levi strani (širok kamin nad katerim so trave brez oprimka, II+, 3m).

Najtežji del je prav gotovo spust s Špičice (strme trave), kjer sva si pomagala s cepinom in krampeži. Sestop poteka v dvojnem cik-caku (60m dol nekoliko v desno od grebena, po travnati polički levo na greben in potem še 20m desno navzdol in nazaj na greben, ki ga dosežemo tik nad škrbino)(tri večje skale, ki gledajo iz trav, so opremljene s klini za spust). Precej problemov sva imela z meglo (prehodi so tako še bolj skriti), še nasloniti se nisva mogla nanjo, tako kot je to 'uspelo' Čopu.

V nadaljevanju sva prečila Nizki vrh (eno sitno mesto; ostra grebenska rez tik pod koto 2202m, II) in nadaljevala na Pelce. Tokrat (prvič sva bila na grebenu lani) sva za spremembo z južnega vrha Zadnjega Pelca na glavnega splezala kar po grebenu (iz škrbine, okenski obok, navzgor je gladka in izpostavljena skala z zelo majhnimi oprimki in stopi: IV, 5m). Megle in oblaki so naju na hitro spodili preko vseh Pelcev in dol v Zadnjo Trento.