Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko

Pelc nad Klonicami (2442 m)

Greben

Vse od prevala Čez Lužo do Škrbine za Gradom se vleče brezpoten greben, ki je povsem neokrnjen biser Julijskih Alp. Greben je sestavljen iz dveh delov, pri čemer je njegov severni in višji del, greben Pelcev, lažje prehoden kot južni, kjer družno kraljujeta Skutnik in Špičica. Zanimivo, a malo znano, je kombiniranje grebena Pelcev s pristopom na Veliki Pelc po grebenu prek Vršaca, oziroma z grebenskim pristopom na Zadnji Pelc čez Grivo.

Greben Pelcev

Priporočava (brezpoten) pristop iz Zadnje Trente mimo planine Zapotok (čez prag nas najbolj udobno vodi travna gredina v desno, malo nad planino) na škrbino južno pod Zadnjim Pelcem (Manj znane poti slovenskih gora) in sestop iz Škrbine za Gradom po markirani poti nazaj na izhodišče. 'Zgoraj' smer vseskozi sledi grebenu, tako da nas čaka pravo (in izpostavljeno) grebensko plezanje. Greben nas vodi čez Zadnji Pelc, Srednji Pelc, Veliki Pelc in Pelc nad Klonicami. Lepote grebena in razgledov so neopisljive. Poskusi.

S škrbine navzgor je lepo vidno okno med dvoglavim Zadnjim Pelcem. Desni, 2315m, je prvi cilj. Do tja težav ni. Nadaljevanje na severni (glavni, dva metra višji) vrh prav po grebenu je težavno (navzgor z oboka okna je kratka, a gladka in izpostavljena štirka), zato se je najbolj pametno spustiti levo po žlebu/grapi, ki pada s škrbine. Možnih je več prehodov, prvi se odpre okoli 20m pod oknom: na primernem mestu splezamo desno ven iz grape in navzgor po ozkem žlebu na greben (II+), tam nas čaka še kratek, a zato težji in izpostavljen spust po zašiljeni grebenski skali v škrbino (II+, za oprimke lepo služi grebenska rez). Nekaj nižje iz grape poteka (vsaj) še en (lažji) prehod, katerega opisa žal nimava.

Z vrha nas do škrbine med Zadnjim in Srednjim Pelcem čaka zelo zahteven trentarski sestop. Začetek je lahek, potem pa se moramo težjemu delu grebena umakniti v levo na strme trave. Nižje na primerni višini prečimo nazaj v desno proti škrbini. Naprej do Srednjega Pelca težav ni, tudi nadaljevanje do Velikega Pelca je lahko (na vrh splezamo z leve).

Z Velikega Pelca nekaj časa plezamo po ostri grebenski rezi, na rami pa se greben spet razširi. Nadaljevanje do Pelca nad Klonicami postane kmalu težje in postreže s težavo v obliki ostrega grebenskega vršiča. Obvoza ni, potrebno je čezenj (do II): na vrh splezamo naravnost navzgor (nekoliko z leve); s sestopom začnemo na levi, prečimo nazaj na greben, odkoder se spustimo v škrbino. Za tem kmalu stopimo na zelo ostro rez, ki nas privede do zanimivega okna levo od grebena (zagozden balvan) in najbolj 'fantovsko' je, da most prečimo (lažja varianta gre po grebenu).

Sestop s Pelca nad Klonicami poteka po levem grebenu (desni se odsekano konča). Najtežji del sestopa je vmesna škrbina, ki jo dosežemo kmalu po vrhu. Sestop poteka naravnost v škrbino (II-, lahko tudi z leve), kjer obplezamo ostro skalo. Iz škrbine splezamo po poklinah desno navzgor (oprimki so odlični in skala je čvrsta) do roba (II+), kjer se na drugi strani odpre polica, ki nas pripelje na greben. Nižje nas čaka še nekaj težav, kjer potipamo II. stopnjo. Prvi večji težavi se umaknemo v desno (po zagruščenem žlebu), drugi pa v levo (obvozimo gladek grebenski rob).