Nekateri mejniki šentviške astronomije
V izdelavi, delovna verzija!!!!!!!!!!!
ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid s prekinitvami
deluje najverjetneje že od tridesetih let 20. stoletja.
Tukaj je podanih nekaj mejnikov krožka.
Spisek ni popoln in se bo dopolnjeval v okviru razpoložljivega
časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
7. avgust 1895
IZJEMNA LEGA ŠENTVIDA
"V ŠENTVIDU SE RODI POLETJE."
Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob
poletnem solsticiju (21. junij) točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in
na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida (7. avgusta 1895). Slučaj?
Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida?
Posnetek Triglava (zgoraj levo), s terase Gimnazije Šentvid-Ljubljana, s CCD kamero ST7 v
gorišču teleskopa MEADE LX200,
D=25,4 cm, f/10, čas osvetlitve 0,11 sekunde. Datum: 1. julij 1999 ob 21:00. uri.
-
leto 1905
NASTANEK SREDNJEGA ŠOLSTVA V ŠENTVIDU
Kako je v Šentvidu nastalo srednje šolstvo? Kdo je "kriv" da smo tukaj?
Nekaj slovenske "folklore". Zanimivo je naslednje "naključje". Na prelomu
19. in 20. stoletja so potekale žolčne debate, časopisna in politična kreganja o
postavitvi škofijske gimnazije. Liberalci, s pisateljem Ivanom Tavčarjem na čelu,
je nikakor niso marali v sami Ljubljani, da ne bi "kvarila" mladine - "konzervativni"
tabor s škofom Antonom Bonaventuro Jegličem se je zato odločil,
da
gimnazijo postavi v Šentvidu.
leta 1930 - 1941
BRUŠENJE ZRCAL ŽE PRED DRUGO VOJNO
- zgolj ustno izročilo
Trideseta leta 20. stoletja - baje začetki delovanja astronomije, brušenje ogledal.
Ta teza je zgolj ustno izročilo!!!
-
3. september 1945
Gimnazija Šentvid po drugi vojni:
- 1945, ukinitev škofijske gimnazije, ustanovitev nižje gimnazije (danes je v njej Osnovna šola Franca Rozmana Staneta)
- 1951 se spet preselijo v prostore bivše škofijske gimnazije (delijo si jo z vojsko),
nastane tudi popolna gimnazija (nižja in višja, 1953/54 je na gimnaziji vseh osem razredov),
- druga polovica 50-ih let 20. stoletja (najbrž leta 1957) je zgrajena nova stavba gimnazije na Prušnikovi 98.
Obdobje 1957 - 1989
Ludvik Jevšenak stoji levo ob teleskopu, leto 1957. Črnobele slike nam je poslal
Ludvik leta 2001, ko nas je našel preko naše internetne strani. Imena nekaterih ostalih
članov: Tone Šepec, Jure Pervanje, Mirko Pregl, ...

Posnetek Lune iz leta 1957, posneli šentviški astronomi (teleskop refraktor, D = 10 cm)- dijaka: Luvik Jevšenak, Jure Pervanje.
|

Posnetek Lune iz leta 1994, posneli šentviški astronomi (teleskop MEADE LX200, f, 25.4cm/10) - dijak Gašper Šušteršič.
|

CCD posnetek Lune iz leta 1999, posneli šentviški astronomi (teleskop MEADE LX200, f, 25.4cm/10) - dijaki:
Peter Mihor, Rok Starič, Mitja Šiška, Matej Maček, Jelena Cvetkovič, Gregor Vertačnik.
|
Petdeseta leta 20.
stoletja, povojni zagon krožka v novi zgradbi
gimnazije (Prušnikova 98).
Ludvik Jevšenak je leta 1957 podal iniciativo za astronomski krožek, ravnatelj
Medved je bil za ustanovitev.
Vodenje prevzame prof. Pavel Kunaver,
pomaga mu dijak Ludvik Jevšenak
in še dijaki: Tone Šepec, Jure Pervanje, Mirko Pregl
... Nabavijo refraktor z objektivom premera 100 mm, 6 stelarnih
in 1 terestrični okular. Ta generacija posname Luno, najbrž prvi
astro posnetek - vsekakor srednješolski. Do prve faze - okrogla zgradba premera 6 m - je bil
na terasi šole že postavljen zametek astronomskega observatorija, v katerega so montirali
teleskop na središčni
steber, pokrit z leseno škatlo - hišico na kolesih.

Profesor Pavel Kunaver (19.12.1889 - 19. 4. 1988 - zanimiva
igra števil), znameniti naravoslovec, geograf, začetnik
povojne astronomije na Gimnaziji Šentvid, kjer je ta predmet
tudi poučeval v letih od 1961 do 1970 - v častitljivi
starosti. Njegov teleskop, oziroma sedaj samo stojalo, še
zmeraj služi svojemu namenu. Med prehodom Venere čez Sonce,
8.6.2004, smo "nov" avtomatski teleskop uporabljali za
Internetni prenos prehoda, Kunaverjev teleskop "oldtajmer" pa
je gostil vsaj petsto radovednežev, za vizualno spremljanje
prehoda. Vložek v teleskop pred 50 leti še zmeraj vrača
sadove. Mislim, da je to eno najstarejših tovrstnih učil v
Sloveniji, ki je še v uporabi.
Zanimivost - gospod Kunaver je kot študent šel peš iz Dunaja (kjer je študiral) v Ljubljano -
za pot je porabil 14 dni.
Slika je vzeta iz:
http://www2.arnes.si/~osljvodm1/besedila/kunaver.htm
Življenje
Profesor Kunaver se je rodil 19. decembra 1889 v Ljubljani v
družini Franca Kunaverja, doma iz Dobrove pri Ljubljani, višjega
paznika v takratni prisilni delavnici na Poljanskem nasipu.
Mati Celestina pa je bila iz Črne vasi na Barju. V družini
je bilo pet bratov in sestra.
V letu 1910 je končal Učiteljišče in se zaposlil kot učitelj
na osnovnih šolah na Viču in v Šiški. S presledki vse do leta 1919. V letih 1913 – 1914 je obiskoval učiteljsko akademijo na Dunaju in hkrati izredno študiral geografijo na dunajski univerzi. Študij je zaustavil začetek prve svetovne vojne. Obleči je moral vojaško uniformo. Njegovi predpostavljeni so izkoristili njegove jamarske izkušnje in ga dodelili posebni vojaški skupini, ki je raziskovala jame za vojaške namene v Trnovskem gozdu, v zaledju fronte.
Po vojni je poučeval geografijo na 2. meščanski šoli v Spodnji
Šiški (1919-1929), nato je postal ravnatelj Meščanske šole v Zgornji Šiški (1929-1945).
Od 1945 do svoje upokojitve leta 1961 je predaval geografijo na
Klasični gimnaziji v Ljubljani. Po upokojitvi pa do leta 1970
astronomijo na Gimnaziji Šentvid.
Iz: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&preview=1&id=438
Krožek pozneje vodijo različni profesorji in dijaki,
zagotovo so to bili:
dijak Andrej Mohar, dijak Robert Fonda, dijak Robert Terčelj - Schweizer, prof. Marjan Kodelja,
prof. Niko Kastelic, Aram Karalič, morebiti še
prof. M. Prosen in profesorica Irena Snoj ...

Majhen, vendar prikupen observatorij iz lesa, 2m x 2m. Streha
se je odpirala s protiutežjo. Postavljen je bil leta 1978,
takrat je bil zelo aktiven dijak Andrej Mohar. Škoda, da se
observatorij v osemdesetih ni več vzdrževal, bil je zelo
kvalitetno zgrajen, toplotno izoliran itn. Bil je morebiti
nekoliko premajhen.
V observatoriju je bil 80 mm ruski teleskop - refraktor - za katerim se je izgubila
vsaka sled.
V tem času je krožek obiskovalo okoli 10 dijakov šole. Uporabljali so 2 teleskopa
refraktorja 10 cm in 8 cm (10 cm je bil še od pok. prof Kunaverja)- od Astronomskega
društva Javornik, pa so si občasno sposodili zrcalni, reflektorski, teleskop (Celestron 8).
Podatke sta podala Robert Fonda in Andrej Mohar. V osemdesetih letih
je krožek vodil Aram Karalič.
Osemdeseta leta 20. stoletja - poškodovan refraktor zamenjajo za
reflektor tipa Newton (AT140, premer 140 mm, gorišče 1m).
-
Obdobje 1990 - 2006, dograditev observatorija, nakup računalniško vodenega teleskopa
1990 ponoven zagon krožka, brez praktičnih izkušenj in vedenja, da na šoli
sploh obstaja kakšna oprema ali observatorij.






1991 smo slučajno odkrili Jevšenak-Kunaverjev teleskop (takrat tega nismo vedeli),
ga usposobili, prva opazovanja
(grmovje, okolica, končno Luna). Navdušili smo se nad CCD posnetki (seminar oddelka za astronomijo),
dobili program PCVista za obdelavo
CCD posnetkov in nekaj posnetkov iz Observatorija Golovec.
(Podatek, ki ni direktno astronomski, a je pozitivno vplival na razvoj
slovenske astronomije - tega leta tudi končno dobimo lastno državo Slovenijo,
rodila se je NOVA država, tudi na nebu se rojevajo NOVE zvezde.
1992 opazovanje: Jupitra, Saturna, Venere, prvih meglic (M31, M42, M44 ...).
Dobili pvi pc.
1993 nabava avtomatskega računalniško vodenega teleskopa
MEAD LX200 10", f/10, direktno iz ZDA (ogromno nam je pomagala gospa Marta Medved).
Začne izhajati prva
astronomska revija Spika, to pomeni zgodovinski prelom v slovenski amaterski
astronomiji in slovenski astronomiji nasploh.
1994 prva objava lastnih meritev v Spiki, prva objava
opazovanj in slik mrka v Spiki. Prve slike Lune
s teleskopom LX200 in objava v Spiki.
Začetek dograditve Kunaverjevega
observatorija. Veliko zaupanje vodstva šole (ravnatelj prof. Jure Grgurevič, pomočnik prof.
Jaka Erker, gospa RAČUNOVODKINJA MARTA MEDVED).
Učiteljski zbor, predvsem pa fiziki so nam veliko pomagali (dovolili so učencem, da so
prinašali gradbeni material na teraso, itn). Aktiv fizikov iz leta 1995:
laborant Martin Tegelj, prof. Niko Kastelic, prof. Goran Mitrovič, prof. Edvard Hubad.
1995 prve slike megličastih objektov s teleskopom LX200 in objava v Spiki.
Snemanje Lune z videokamero za mikroskop, članek objavili v Spiki.
Programiranje teleskopa preko pc-ja. Objava prispevka o krožku
v reviji Fizika v šoli. Obiskali gospoda Jožeta Plohla
v Frankfurtu in njihov observatorij (Jože je bil dijak Šentviške gimnazije).
Začetek sodelovanje z Univerzo za tretje življenjsko
obdobje.
LETA 1995 POSTAVIMO LASTNO INTERNETNO STRAN - ENA PRVIH V SLOVENIJI -
TA STRAN JE ŠE DANES REFERENCA ZA MNOGE VSEBINE
1996 sodelovanje v mednarodnem Internetnem projektu AOL (Astronomy on Line).
Opazovali in slikali komet Hyakutake.
Spika objavi prvo naslovnico, ki je bila posneta s strani našega krožka.
To je bila slika faz delnega Sončevega mrka, najbrž ena prvih posneta na tak način.
1997
Gregor Vertačnik doseže v Višnjanu
2. mesto na mednarodnem Messierjevem maratonu
(to je najbrž še
danes najboljša uvrstitev kakega Slovenca na tem maratonu)
Opazovali in slikali
komet Hale-Bopp.
1998 se Gregor spet odlično odreže na Messierjevem maratonu,
zasedel je odlično 3. mesto, čeprav je našel kar 99 objektov, 4 več kot leto prej.
1999 končno dobimo
CCD kamero ST7, potrdimo prvo novo, objava v Spiki.
Organizirali seminar za učitelje z naslovom
Ne bojmo se astronomije.
2000 CCD posnetek
prve supernove, objava v Spiki in Internetni strani
VSNET in ISN.
2001 sodelovanje na seminarju za učitelje astronomije
(osnovna šola, izbirni predmet) na Fakulteti za fiziko.
Spika objavi našo CCD galerijo, v zadnji številki pred
začasnim prenehanjem pa še galerijo klasičnih posnetkov
Mitja Šiške (klasična fotografija definitivno slabi, CCD
slikanje je pač hitrejše in lažje).
2002 dobimo končno spet nov pc in dostop do Interneta
direktno v observatorij.
2003 deseta obletnica nakupa teleskopa LX200, ki še zmeraj solidno deluje.

Nadvse tragični padec vesoljskega
raketoplana Columbia (ko sem začel s študijem, je
prvič poletel).
Sodelovanje s staro opremo in plakati pri snemanju
reklame za Mobitel.
Prehodu Venere čez Sonce, 8.6.2004.

Ob prehodu Venere, 8.6.2004, se je medijsko dvignili tako rekoč cela
Slovenija in Evropa. Za dogodek so se zanimali skoraj vsi (če smo direktni):
izobraženci, delavci, kmetje, tako otroci kot dedki in babice. Poznam gospoda,
ki je kljub hudi bolezni, hotel spremljati prehod Venere. Tukaj se kaže izjemna
in odločilna vloga medijev. Dogodek je imel za Evropo tudi pozitiven kulturni,
politični in zgodovinski pomen, saj je v letih 1761 in 1769 prehod Venere prvič
združil evropske države v skupnem znanstvenem projektu, jih je »prisilil« v
tesnejše znanstveno sodelovanje.
Tudi v Sloveniji so se leta 2004,
v okviru univerze,
nekateri krožki in astronomska društva organizirano vključila
v spremljanje prehoda
Venere čez Sonce 2004, glej:
LJ_VT2004.
To je bila vsekakor pozitivna gesta.
Popolni Sončev mrk 29. marec 2006

Osnovni podatki - Sončev mrk 29. marec 2006. Potovanje po Turčiji, prenos iz Turčije,
zelo zanimiv dogodek.
GALERIJA POSNETKOV - DOGODKOV (Kaj zmoremo?)

Luna, primerjava slik 1957 - 1999. Naše delo temelji na delu naših predhodnikov.


Galerija CCD posnetkov.
Sončev mrk 29.3.2006 - Turčija - prenos preko Interneta.
Komet Linear S4.

Animacija rotacije Jupitra.
Prehod Venere čez Sonce 8.6.2004 - prenos preko Interneta.
Potrditve supernov - nebesnih svetilnikov - določanje razdalj v vesolju - kako bo vesolje živelo, ko nas več ne bo.
Brušenje zrcala, D=31 cm, leto 2005/2006.
Ne pozabimo, Sonce gledano iz Šentvida, ob poletnem solsticiju (21. junij), zahaja za Triglavom.
Raziskovalne naloge

Spet doma
Ludvik Jevšenak se je leta 2001 spet vrnil nazaj na Šentvid, v šolsko astronomijo,
preko naše domače internetne strani. Poslal nam je dragocene slike in
ostale podatke iz časov, ko je še on sam obiskoval gimnazijo v Šentvidu (1957 ...).
Preko njegovega gradiva smo spoznali, da uporabljamo kar nekaj opreme iz tistih časov,
stojalo za teleskop, in da so oni tisti in njihovi zanamci, ki so nam omogočili ponovni začetek
z astronomskim delom. Če ne bi našli njihovega teleskopa, bi najverjetneje
obupali (šola nam ni dala samozavesti in znanja, da bi upali sami začeti iz nič ).
Sedaj smo spet vsi skupaj - in spodaj je še ena gesta, ki je plod Ludvikove
ljubezni do astronomije.
Predstavitev knjige Astronomija, 14. junij 2006

Ludvik Jevšenak v observatoriju Gimnazije Šentvid - Ljubljana predstavi knjigo Astronomija.
Prehodu Venere čez Sonce, 8.6.2004.

Ob prehodu Venere, 8.6.2004, se je medijsko dvignili tako rekoč cela
Slovenija in Evropa. Za dogodek so se zanimali skoraj vsi (če smo direktni):
izobraženci, delavci, kmetje, tako otroci kot dedki in babice. Poznam gospoda,
ki je kljub hudi bolezni, hotel spremljati prehod Venere. Tukaj se kaže izjemna
in odločilna vloga medijev. Dogodek je imel za Evropo tudi pozitiven kulturni,
politični in zgodovinski pomen, saj je v letih 1761 in 1769 prehod Venere prvič
združil evropske države v skupnem znanstvenem projektu, jih je »prisilil« v
tesnejše znanstveno sodelovanje.
Tudi v Sloveniji so se leta 2004,
v okviru univerze,
nekateri krožki in astronomska društva organizirano vključila
v spremljanje prehoda
Venere čez Sonce 2004, glej:
LJ_VT2004.
To je bila vsekakor pozitivna gesta.
Ob takem lepem in pomembnem pojavu se postavi vprašanje, kako ga privlačno predstaviti
v ožjem in širšem okolju? V Astronomskem krožku Gimnazije Šentvid in AD Vega smo se
nekoliko preveč pogumno odločili, da se hkrati lotimo zmeraj uspešnih neposrednih
opazovanj in prenosa prehoda Venere čez Sonce po Internetu v realnem času. Čeprav
se nam je zdelo, da bo prenosov po Internetu kar mrgolelo, in da s tem ne bomo
ponudili javnosti nič novega, kvalitetnega, se je izkazalo ravno obratno. Prvi
izziv nam je bil tehnično in programsko (mini) projekt sploh pripeljati do faze
delovanja. Najprej pa smo se prijavili k sodelovanju v evropskem projektu spremljanja
prehoda Venere (Venus Transit 2004, VT-2004) na: http://www.vt-2004.org/. Prijavili
smo se tudi zato, da ob dogodku ne bi ostali pasivni. Skočili smo v vodo, ne da bi
se čisto zavedali kam plavamo, da smo skoraj brez energije in časa (služba, konec
šole, izpiti), da kaj takega sploh speljemo.
A zadeva je tudi z naše strani imenitno uspela.
Glej prispevek:

Prehod Venere čez Sonce preko Interneta, 8.6.2004
(Prikupna reklama za astronomijo)
(Spika, julij-avgust 2004)
Ostalo:
Izjemno pomembne so tudi raziskovalne naloge, ki jih nisem posebej navajal,
oglej si nekatere od njih.
Prav tako so pomembni še mnogi ostali dogodki in predvsem
osebe (odrasli in učenci), vendar je zmeraj potreben nek kronološki rez,
ki pa ni nujno sorazmeren s težo dogodkov, ki so zmeraj merjeni z
osebnimi delno čustvenimi vatli.
Zanimivo "Jupitrovo" obdobje.
Jupitrovo leto, Jupitrov obhod okrog Sonca je zaznamoval naš ponovni zagon astronomskega
krožka in nadaljnje delo. Leta 1991/1992 smo začeli prva astronomska
opazovanja z opazovanjem
Lune in Jupitra v Levu. Glede Jupitra je bila zgodba približno takšna.
Teleskop smo bolj v igri (nekateri so namreč trdili, da iz Ljubljane opazovanja sploh niso
mogoča, kar smo delno celo verjeli) usmerili skozi okno na najbolj svetlo piko na nebu.
Na začetku nismo vedeli kaj točno opazujemo.
Da opazujemo Jupitra, smo sklepali po štirih svetlih
pikicah (lunah) postavljenih v vrsto zraven planeta. Potrditev naših domnev
smo našli v reviji Proteus, kjer so bile podane preproste efemeride (takrat še ni bilo as.
revije Spika, Interneta, obstajalo je le društvo Javornik).
Ko smo torej ugotovili,
da je ta svetla pika na nebu Jupiter, in da je bližnje ozvezdje Lev,
smo dobili potrditev, da so opazovanja možna tudi iz
urbanega okolja.
Prvi in najboljši namerilec
teleskopa brez iskala je bil dijak Žiga Budja. Počutili smo se nekako takole, kot
prvi opazovalci s teleskopi v 17. stoletju.

Podoba Jupitra in Leva (Leo) v večernih urah februarja 1992.
Naša prva slučajna opazovanja brez vsakih izkušenj.

Podoba Jupitra in Leva v večernih urah februarja 2004.
Jupitru se je na vidnem delu neba, glede na leto 1992, pridružil
Saturn v Dvojčkih.
Po ponovnem zagonu krožka, se je za nas tako leta 2004 končalo prvo Jupitrovo opazovalno leto
(1992-2004). Jupiter namreč rabi za en obhod, Jupitrovo leto,
okrog Sonca slabih 12 zemeljskih let.


Jupiter v Levu, maj 2004, minilo je 12 let od kar je bil nazadnje
v tej poziciji, minilo je Jupitrovo leto.
Zgornjo sliko je posnel in sestavil Dejan Kolarič iz štirih slik,
slike je poravnal glede na zvezde. Desno spodaj je Luna, levo od sredine
je najsvetlejši Jupiter, zaradi gravitacije angel varuh ostalih planetov.
Isto leto smo tudi prvič opazovali
Saturna v Kozorogu (poletje 1992) ,
kar je bil še eden izmed opazovalnih vrhuncev naše popolnoma samoučne začetniške skupine
tistega časa. "Naše" Saturnovo leto še traja, smo komaj čez tretjino. Na spodnji sliki
je v Andromedi označena tudi galaksija M31, ki nas je istega leta popeljala v vesolje
galaksij, meglic in kopic.