Razvoj astronomije na
Gimnaziji Šentvid (gradivo Ludvika Jevšenaka)

Prispevek temelji na pričevanju in gradivu Ludvika Jevšenaka, bivšega dijaka Gimnazije Šentvid (50-a leta).

Pozor, stran se dopolnjuje !!!!!!!!

Gospod Ludvik Jevšenak nas je našel na Internetu in tako smo prišli do izjemnega gradiva o zgodovini šentviške astronomije. Internet ja za vedoželjne in odgovorne ljudi enkratna pridobitev, brez njega bi najbrž prekrasna zbirka spominov in slik šentviškega astronomskega krožka ostala pozabljena za bodoče generacije.

Sledi prvo pismo, ki sem se ga zelo razveselil.

Spoštovani g. Vičar! Z zadovoljstvom sem prebral stran o astronomih na Gimnaziji Šentvid. Ker sem bil pobudnik in soustanovitelj tega krožka skupaj z g. Pavlom Kunaverjem (in imam iz tistega časa tudi nekaj fotografij), me seveda veseli, da delo nadaljujete in Vam čestitam. Všeč mi je Vaša podjetnost, ki je bila za to delo zmeraj potrebna, kar dokazujejo pridobitve, ki jih navajate. Kolikor Vas zanima kaj več iz začetka in preteklosti tega krožka , mi prosim sporočite po elektronski pošti (ludvik.jevsenak@siol.net)!
Lep pozdrav!
Ludvik Jevšenak

Seveda sem v odgovoru na (zame kar čudežno) pismo takoj postavil kar nekaj preveč obsežnih vprašanj.
1) Kdaj in kdo je začel z astronomijo?
2) Ali obstajajo kakšni seznami članov a. krožka?
3) Kakšni so bili približno programi dela?
4) Kdo, kdaj in kje je nabavil opremo (karakteristike opreme, delovna literatura ...)?
5) Kje se je opazovalo?
6) Kdaj se je začel graditi observatorij, zakaj ni bil dokončan, kdo je dal pobudo, kdo je naredil načrte, kje so ti načrti?
8) Kdo so bili mentorji?
9) Kje je kakšen slikovni material, mogoče objave, prispevki o krožku ...?

Korenspondenca je tako šla naprej in sledi nekaj odgovorov na moja vprašanja, pomembno je tudi enkratno fotografsko gradivo, ki predstavlaja dragoceno dokumentacijo tistega časa (astronomska oprema, dijaki, obleke, frizure, izrazi na obrazih ... moč črno-bele fotografije je izjemna).

• Začetki segajo v leto 1957.
• S povojno astronomijo na gimanziji je začel Ludvik Jevšenak, medtem ko je ravnatelj, g. Stane Medved, s katerim sta bila dobra prijatelja, priskrbel daljnogled. Kupil ga je pri prof. Kunaverju.
• To je bil zelo dober refraktor z objektivom premera 100mm in 6 stelarnimi in 1 terestričnim okularjem (Morda je bilo okularjev le 5 + terestrični?). Ta daljnogled je bil v kabinetu nove gimnazije (gospod Ludvik je začel hoditi še v poslopje sedanje Škofijske gimnazije). Ravnatelj mu je omogočil dostop do njega preko hišnika Viktorja. Opazoval je na balkonu ravnateljevga kabineta.
• Posebnega seznama članov krožka najverjetneje ni več, vprašanje, če je kdaj sploh uradno obstajal.
• Tudi glede programa dela velja, da najbrž ni bil nikoli uradno napisan, pač pa ga je oblikoval g. Pavel Kunaver sam tako, da je dijakom v učilnici razlagal osnovna spoznanja o vesolju (in jih včasih opremil s svojimi življenjskimi spoznanji o ljudeh!), potem pa ob daljnogledu teorijo še praktično dopolnil s poznavanjem ozvezdij, posebnostmi, ki jih je mogoče v katerem najti itd.

FOTOGRAFIJE

Obdobje, ki ga fotografije zajemajo, je nekako med letoma 1957,1958.


Desno ob daljnogledu Ludvik Jevšenak in levo sošolec Mirko Pregl. Da ne pozabimo, gospod Ludvik nam je tudi posredoval slikovno in tekstovno gradivo za obdobje 1957-1958. Zanimivo, najverjetneje je stojalo teleskopa na sliki danes uporabljeno za Newton 140, torej se sled za tistimi časi ni čisto izgubila.


Desno ob daljnogledu Ludvik Jevšenak in levo sošolec Tone Šepec.


Nekateri člani astronomskega krožka.


Morebiti je zgornja fotografija Lune sploh prva astrofotografija tega objekta prek daljnogleda v Sloveniji (pred letom 1960). Luno so poskušali posneti z navadno Leica fotokamero in s preizkušanjem različnih osvetlitev, fokusiranja itd. Gospod Ludvik pravi, da je bilo delo popolnoma amatersko. Ni točno znano ali jo je posnel Jure Pervanje (sedanji režiser,takrat član krožka) ali Ludvik Jevšenak. Vendar kot pravi gospod Ludvik, to ni pomembno.


Ludvik Jevšenak še zmeraj hrani filma, negativa posnetkov Lune, iz konca 50-ih let 20. stoletja.


Ludvik nam je v spomin izročil obrazec opravičila astronomskega krožka v primeru izostanka od pouka (leto 1960). Dijakom astronomom in dijakinjam je Ludvik kar sam podpisoval opravičila.


Razred dijaka Ludvika Jevšenaka z ravnateljem Medvedom.

Ludvik pravi,
da ima nekaj stikov z zanimivimi ljudmi-astronomi, da si dopisuje v nemšcini, in da pri njih najde marsikaj zanimivega tudi za nas v Sloveniji. Poslal nam je tudi prevod članka 2Kaj je star hopping?", nemškega astronoma- amaterja Wolfganga Schenkeja, ker je dovolj kratek in zanimivo pisan, ga ovbjavljam tukaj in še v rubriki nekateri članki.
Preberimo Ludvikov prevod, "Kaj je star hopping?".

Profesor Pavel Kunaver je imel v svojem stanovanju pravi mali astronomski observatorij. Med opremo vidimo tudi takrat in še danes izjemno moderen teleskop SC Celestron, 5 palcev (12.5 cm). Z njim je opazoval aktivnost Sonca (štel je pege in skupine peg na Soncu) in podatke redno pošiljal v Švico. Od takrat naprej ni več v Sloveniji nobenega, ki bi sistematično opazoval Sonce in podatke pošiljal v mednarodno izmenjavo.

Pavel Kunaver se je rodil v Ljubljani, 19. decembra 1889 v družini Franca Kunaverja, doma iz Dobrove pri Ljubljani, višjega paznika v takratni prisilni delavnici na Poljanskem nasipu. Mati Celestina pa je bila iz Črne vasi na Barju. V družini je bilo pet bratov in ena sestra. Umrl je 19. 4. 1988 v Ljubljani v devetindevetdesetem letu starosti. Več o profesorju Pavlu Kunaverju najdete na naslednji povezavi.

Izračun Wolfovega števila
Za izračun Wolfovega števila je potrebno prešteti vse pege in določiti korekcijske faktorje. Wolfovo število se izračuna po formuli:

Z = (K1 + K2 + K3)*(10*S + P)

Črka Z pomeni Wolfovo število (včasih se je imenovalo züriško relativno število), črka S število skupin peg in črka P število vseh peg v opazovanem trenutku.
S prvim korekcijskim faktorjem, K1, upoštevamo odprtino teleskopa, z drugim, K2, seeing oziroma turbulenco v ozračju, s tretjim, K3, pa prosojnost ozračja.
Zaradi zgodovinskih razlogov je vrednost faktorja K1 za refraktorje s premerom objektiva 8 cm 1. S pomočjo grafa (objavila tudi Spika) se določil vrednost faktorja K1 za poljuben teleskop. Ta vrednost je samo približna in se izračunana na podlagi opazovanj izkušenih astronomov. Drugi faktor, K2, je še težje določiti, ker se spreminja iz dneva v dan. Najenostavneje je določiti seeing z opazovanjem roba Sončeve ploskvice. V tabelah so podane vrednosti tega faktorja v odvisnosti od seeinga. Seeing je vidljivost oziroma kvaliteta slike, na katero vplivajo turbulenca zraka, vetrovi in migetanje zraka.
Glej tudi raziskovalno nalogo Vertačnik Gregorja (1998/1999) - Sončeva aktivnost.


Ludvik Jevšenak v zimskem času s pomočjo projekcije opazuje aktivnost Sonca, konec 50-ih let 20. stoletja.


Ludvik med drugim pripiveduje (14.6.2006):
"Tako ni naključje, - ali pač? - da smo se po 50 letih trije nekdanji člani tega krožka, Tone Šepec, ki je danes žal zadržan, Gašper Karlin, ki ga prisrčno pozdravljam med nami, in jaz, spet znašli skupaj in bili med tistimi, ki so v Laškem skupaj z razgledanimi domačini, med njimi z dr. Dušanom Klinarjem, ki je danes tukaj in mu prav tako velja posebni pozdrav, ustanovili ambiciozno "Astronomsko naravoslovno društvo graščina Širje".
Zakaj?
Zato, ker po dogovoru z laškim županom, g. Jožetom Rajhom, in po sklepu občinskega sveta Laško, pripravljamo v dvorcu Širje nad Zidanim Mostom prvo pravo ljudsko zvezdarno, da bi duha tega krožka prenesli na naslednje rodove. V tem gradu bomo v enem od stolpov imeli opazovalnico in predavalnico, v delu ostalih prostorov pa majhne apartmane. (Po besedah založnika bo za ta projekt šel tudi prispevek od prodaje knjige, ki jo danes predstavljamo.) Tam bodo lahko tudi cele družine od dedkov in babic do vnukov in vnukinj preživljale po nekaj dni in noči, v opazovanju narave lahko pa seveda tudi posamezniki; lahko bomo imeli seminarje, knjižnico, majhen muzej...
To naj bi postala prava ljudska zvezdarna 3 generacij!
Pobudniki in sodelavci projekta smo, kot rečeno, 3 dedki, ki toliko desetletij nosimo v sebi seme, zasejano v tej šoli, v tej rotundi, v tem krožku in želimo, da bi njegove sadove užival ne le ta rod, ampak tudi naslednji.



Odličen posnetek Lune za čase, ko še ni bilo zrcalno-refleksnih fotoaparatov in je bilo ostrenje bolj na pamet (50-a leta 20. stoletja).


"Kunaverjev" teleskop iz 50-ih let 20. stoletja, stojalo katerega še danes služi svojemu namenu. Teleskop je odločilno vplival, da se je astronomija v 90-ih letih 20. in na začetku 21. stoletja spet dvignila na noge.


Priprave na projekcijo Sončevega mrka.


Projekcija Sončevega mrka s steleskopom na zaslon.
Šel sem raziskovat Sončeve mrke iz tistih let in ugotovil (glede na zakritost Sonca, smer teleskopa in obleke otrok), da se je pričujoči mrk zgodil 2. oktobra 1959, maksimum okrog 13:30. Sončev mrk je bil popoln v centralni in severni Afriki - glej: http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SEcat/SEdecade1951.html.


Odlična slika Sončevega mrka.


Sledi nekaj zanimivih slik iz opazovanja delnega Sončevega mrka.

























Levo Mirko Pregl, desno Ludvik Jevšenak, prvič spet skupaj na observatoriju po več kot 50-ih letih - 27. oktober 2015. Pogovor je bil izjemno zanimiv. Najprej smo opazovali z našo Ciko - Dobson 300 mm (Albireo, M27, M57, M13, Epsilon Lire, Hi-h). Mraz je pritiskal in samoumevno smo odromali v topel observatorij, kjer smo si ogledali imeniten arhiv naših aktivnosti in starih slik, ki nam jih je leta 2001 zaupal g. Ludvik Jevšenak. Nejc nas je postregel še z izjemnim pecivom.


Mlada generacija šentviških astronomov skupaj z začetnikoma povojne astronomije - Ludvikom Jevšenakom in Mirkom Preglom, 27. oktober 2015, Šentvid.

Za Internet pripravil Zorko Vičar.

Nazaj na domačo stran.