Nekaj pojasnil preden preberete članek. Članek je prevedel Ludvik Jevšenak,
bivši član astronomskega krožka Gi. Šentvid v letih 1957-1958. Poslal nam
je tudi izjemno dragoceno gradivo iz 50-ih
let 20. stoletlja.
Ludvik tudi pravi,
da ima nekaj stikov z zanimivimi ljudmi-astronomi,
da si dopisuje v nemšcini, in da pri njih najde marsikaj zanimivega
tudi za nas v Sloveniji.
Poslal nam je tudi prevod članka "Kaj je star hopping?", nemškega astronoma-
amaterja Wolfganga Schenkeja, ker je dovolj kratek in
zanimivo pisan, ga ovbjavljam na naši strani.
Tudi meni se je to dogajalo!!
Ko sem puško že skoraj vrgel v koruzo, sem le ugotovil, kako to deluje.
Verjemite: ko boste sami našli prvi "nevidni objekt", vas astronomija ne
bo več spustila.
Morda mislite: "Z mojim teleskopom to ne gre!"…Ampak gre! Seveda, če imate teleskop iz veleblagovnice za nekaj deset tisoč tolarjev, morate svoje zahteve nekoliko zmanjšati. Vendar tudi s takšnimi daljnogledi je veliko videti!
Zato še enkrat: ta prispevek ni za izkušene amaterje astronome, ki že vedo, kako se dela. Ti z njim ne bodo pridobili ničesar. Prispevek je namenjen začetnikom, kot sem sam, ki pa se jim pravi začetek še ni posrečil, ali pa ne vedo (več), kako naj pristopijo k stvari.
Ker bi si pri izdelavi prispevka rad prihranil kolikor mogoče veliko truda, se bom odpovedal nekaterim podrobnostim. Če torej mislite resno, se boste že morali potruditi prebrati sestavek do kraja. Če ne, je bolje, da takoj nehate.
Internet sem izbral zato, ker mislim, da lahko z njim dosežem več bralcev, pa tudi sam se brez WWW-ja tega ne bi bil domislil in bi moj teleskop še vedno neizrabljen stal ob oknu v spalnici.
No, zdaj pa na dan z besedo: edini način, da se orientiramo na nebu s (cenovno dosegljivim) teleskopom je star hopping.
Zakaj so križci v daljnogledu?
Veste zakaj? Za okras! In sploh, da daljnoglede lažje prodajo! Ne pa zato,
da bi z njihovo pomočjo našli zvezdno kopico M35 ali karkoli drugega. Vam
je to že kdaj uspelo? No, vidite…! Razdelitev na daljnogledu, to pomeni
črtice za rektacenzijsko in deklinacijsko os (RA in DEC), navadno
označujejo po 5 stopinj.
Če si v resnici zamislite, kako majhen je tisti drobceni delček neba, ki ga vidite skozi svoj okular z najmanjšo povečavo (ustreza približno velikosti nohta pri iztegnjeni roki), ste presenečeni, kajne?
In ko vam še povem, da morate pri vsakem iskanju upoštevati najmanj 4 nastavitve daljnogleda (namreč usmeritev na severnico, višino pola, RA in DEC), in to vsako z natančnostjo do 1 stopinje !!!, ter s pomočjo črtic, ki v najboljšem primeru označujejo 1 stopinjo, običajno pa 5, priznajte, da res nimate (nikakršne) možnosti najti želeni objekt, če pri katerikoli nastavitvi zgrešite že samo za četrtinko stopinje. Se čudite?
Poleg tega veliko objektov pri prvem pogledu skozi okular sploh ne opazite, čeprav ste daljnogled pravilno nastavili. Čisto lahko se zato lahko zgodi, da živčno iščete še naprej, čeprav ste daljnogled usmerili prav, samo zato, ker se vam oko (še) ni privadilo teme oziroma gledanja skozi okular.
Edina tolažba je zavest, da objekt je…čeprav ga trenutno še ni. Vi pa veste,
da MORA biti tam, ker ste teleskop natančno in pravilno usmerili. Potrpite
deset minut, pa boste videli: JE TAM!
"Temu se sanja," si boste mislili, "kako to gre?" S "star hoppingom".
Kaj pomeni star hopping?
Star hopping ne pomeni nič drugega kot "vaje na suho", to pomeni
temeljito pripravo na opazovanje s pomočjo kart in drugih sredstev.
Vzemite si čas za pripravo na opazovanje! Samo tako boste uspeli!
Gotovo ste se že velikokrat jezili, kako redko imamo v naši zemljepisni
širini dobro vreme za astronome. Jaz pa pravim: prav je tako! Izkoristite
oblačne noči za pripravo, pa vas bodo opazovanja presenetila.
Kaj potrebujete za star hopping?
Najprej iskalni daljnogled (če je mogoče s križem), ki je pritrjen ob
teleskop. Mislim, da to lahko odkljukamo. (Doslej še nisem videl teleskopa
brez iskalca).
Drugič, potrebujete zvezdno karto ali še bolje atlas. V njej morajo biti označene vse zvezde do najmanj 7. velikosti. Karte kažejo navadno veliko manj in zato za "star hopping" niso najbolj primerne. Poleg tega imajo navadno zelo malo zvezdnih kopic in meglenic.
Pomagati si je mogoče tudi z računalniškimi programi, ki jih je mogoče presneti tudi brezplačno. Ker smo že pri tem, priporočam Skymap (verzija 2.2 za WIN 3.11 ali verzijo 3.0 za WIN 95). Prednost: karte lahko oblikujemo po želji (več zvezd, zoom, zrcalno itd.).
Skymap lahko presnamemo na svoj računalnik. Sam sem medtem prišel do spoznanja, da je atlas boljši, saj si nikoli ne iztiskam/pripravim tistega izseka neba, ki ga potrebujem… Tako sem si kupil Wil Tirion-ov atlas neba (Sky Atlas 2000), čezenj položim prosojnico, da nanjo lahko rišem svoja "star hops" in jih spet izbrišem, pa se že začne. Toda, le lepo po vrsti…
Kot tretje torej potrebujete prosojnico, na katero (boste) narisali dva kroga. Notranji kaže premer vašega okularja z najmanjšo povečavo, zunanji pa iskalčevega. To šablono boste pozneje položili prek (fotokopirane) karte in si poiskali varno pot do zastavljenega cilja.
Kako izdelamo takšno šablono?
Potrebujete še svetlobni vir in ob teleskopu majhno odlagalno površino.
Če nimate na razpolago kakšne majhne (taborniške) mizice in si je ne
nameravate ali nočete narediti ali kupiti, je za začetek dovolj deska,
ki jo kam pripnete. Luč pa potrebujete na vsak način; priporočam vam
rdečo, ker se oči po njej lažje privadijo na temo kot po beli. Žepna
svetilka s kosom prosojnega rdečega papirja je povsem dovolj.
Seveda potrebujete zdaj spisek objektov, ki ste jih izbrali za cilj opazovanja. Tega ne gre zanemarjati. Nesmiselno je namreč samo iskati medlo meglico, ki je tako in tako ne morete jasno zaznati. Reči hočem: o svojem ciljnem objektu se morate vnaprej podrobno informirati (velikost, svetloba itd.!), da pozneje ne bi bili razočarani.
Ko ste vse to opravili, se lahko odpravite s svojim orodjem in preizkusite svoj "star hop" na NGC2392. Ko ste to razjasnili, vzemite svojo karto in označite pot od neke znane zvezde do želenega objekta (v trikotniku!) ter to preizkusite v iskalu. Boste videli - deluje! Morda ne vedno… toda vedno pogosteje. Tudi jaz vedno (redkeje) kaj zgrešim, pa vseeno ne odneham. Pomembno je, da vsepovsod živčno ne begate, če spotoma izgubite orientirne točke. Pomaga res samo eno: ZAČNITE. Čisto mirno in čisto vse še enkrat od začetka.
Torej veliko uspeha in "clear skies"!
(Pozna kdo kakšen boljši astronomski pozdrav?
Ta je že res izrabljen!)
Wolfgang Schenke (e-mail: Wolfgang.Schenke@t-online.de)
S prijaznim dovoljenjem prevedel:
Ludvik Jevšenak