Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob
poletnem solsticiju točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in
na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida (7. avgusta 1895). Slučaj?
Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida?
Aljažev stolp je Faradayeva kletka, ki ščiti planince in alpiniste pred
udari strel.
Posneto 20. junija 2001 (čas snemanja - CE TIME:19:35+/-2min),
film Kodak gold 200 ISO.
Sonce najprej zaide za Triglavom in čez nekaj trenutkov
spet pokuka na vzhodni strani,
nakar se dokončno skrije za Julijci.
Vsekakor so pozornosti vredni tudi oblaki, ki se dvigajo čez masiv
Triglava in oblak na levi, ki počasi izginja (izhlapeva).
Prečudovite posnetke je naredil in animiral Peter Mihor,
(CANON, EOS 500, f/13, časi 14 ekspozicij: avtomatika),
terasa šole, astronomski krožek Gimnazije Šentvid.
Oglej si še veliko javascript animacijo!!!!
Oglej si še majhno javascript animacijo.
Sunset behind the highest Slovenian mountain, Triglav (altitude 2864 m),
on 20 June 2001, between 18:30 and 18:45 UTC.
If we observe the sunset from Sentvid - Ljubljana (60 km far from Triglav)
at midsummer, the Sun sets exactly behind Triglav. It is very beautiful
scene and event, it is the beginning of the summer.
Šentvid is a natural Stonehenge and in some ways
the Sun setting behind Triglav can be seen as an artificial solar eclipse.
On URL:
http://astro.sentvid.org/animacije/210605.avi
(http://astro.sentvid.org/)
we can see the sunset (taken on 21 June 2005) behind
Triglav when the clouds for a moment opened
the view - little window towards Triglav.
On 7 August 1895 the blacksmiths and villagers from Šentvid made a
Faraday Cage (a little turret named Aljažev stolp - Aljaž Turret),
which they transported to the summit of Triglav
to protect alpinists from thunderbolts. So the Sun, the summer solstice,
the mountain Triglav and the villagers from Šentvid have an authentic
natural connection.
The Slovenian scientist Jožef Stefan (1835–1893) determined the temperature
of the Sun's surface. Stefan obtained a value of 5700 K (the modern value is 5778 K).
This was the first reasonable value for the temperature of the Sun.
Stefan's law of emissive power (also known as the Stefan-Boltzmann law
j = Stefans_const*T^4), was deduced by Jožef Stefan
in 1879 on the basis of experimental measurements made by John Tyndall.
Vega Astronomical Society & AKG Šentvid - Slovenia.
Do sedaj je to stran obiskalo
ljudi.
Aljažev stolp je edinstvena stavba v svetu gorništva, poznana tudi v Evropi.
Za Slovence ima Aljažev stolp tudi močan simbolni pomen.
Zamisel o stolpu se je Jakobu Aljažu (1825, 1927), župniku na Dovjem, porodila
ob njegovem prvem obisku Triglava leta 1887. Takrat je na njem stala stara, lesena
triangulacijska piramida. Ko je propadla, so hoteli nemški planinci prehiteti slovenske
in postaviti novo.Toda Jakob Aljaž je bil hitrejši. Zemljišče, vrh Triglava, je odkupil
od dovške občine za pet goldinarjev, kar je bila takrat vrednost 60 žemelj. Podaril ga
je Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil »slovensko lice slovenskim
goram«.
Načrt za stolp je naredil sam, bila je kombinacija valja in stožca. Stolp je izdelal kipar
Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani, celotno akcijo pa je vodil Janez Klinar-Požganc,
stalni sodelavec pri realizaciji Aljaževih načrtov.
Dele stolpa, ki je znan kot Aljažev stolp, so znosili na vrh Triglava Aljaževi farani in 7.
avgusta 1895 sta Belec in njegov pomočnik v petih urah postavila in učvrstila stolp.
Imel je 1,25 m premera, bil je 1,90 m visok, imel je štiri okenca in v njem so bili prvotno
3 štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Triglavska panorama slikarja
Pernharta.
Nemški planinci so Aljaža tožili zaradi samovoljnega posega v naravo, toda brez uspeha.
Župnik je bil na pravdo dobro pripravljen in jo je z verodostojnimi pričami tudi dobil.
Leta 1908 je Anton Knafelc, oče slovenske planinske markacije (rdečega kroga z belo
piko v sredi), ob svojem petindvajsetem vzponu na Triglav s seboj prinesel belo barvo
in z njo pobarval stolp. V naslednjih desetletjih so stolp barvali s slovenskimi in
italijanskimi narodnimi barvami. Knafelc je to »vojno« sklenil s tem, da ga je spet
prebarval srebrno-sivo-črno. Po drugi svetovni vojni so ga prebarvali rdeče in mu
dodali rdečo zvezdo, ko pa so snemali nadaljevanko o Juliusu Kugyju, so ga spet
prebarvali v prvotne barve.
Leta 1999 je bil Aljažev stolp z vrhom po odloku Vlade Republike Slovenije razglašen
za kulturni spomenik državnega pomena in nato po zakonu o lastninjenju kulturnih
spomenikov v družbeni lasti podržavljen.
Danes varuje Aljažev stolp na Triglavu varstven režim Triglavskega narodnega parka,
zanj pa skrbi pod okriljem Planinske zveze Slovenije Planinsko društvo Ljubljana matica.
Iz: http://www.za-triglav.si/frami/aljaz.htm
Prenos zahoda Sonca za Triglavom v živo. Za prebivalca Šentvida pri Lj. je to
znak za začetek poletja (dogodek je torej vezan na poletni solsticij ali Sončev obrat - od 21. do 23. junija).
Dogodek si lahko ogledate v živo (20:15 - 20:45) ali preko interneta:
zorko.vicar@guest.arnes.si (tel.: 01 232 4563).
V četrtek (zahod Sonca za Triglavom - 21. junija 2012) se nas je
zbralo minimalno (bil sem sam
in sem tudi razumel kolege - težko je vsak večer preživeti pod nebom ...),
tudi sam sem šel bolj iz neke intuicije in vztrajnosti na ogled zahoda.
Pa še satelitska slika in končni rezultat sta me zelo
mikala - kolikšno grožnjo predstavljajo oblaki na
severu in nekaj malega na sz Koroške domovine.
Najprej sta prikazani satelitski sliki, da bomo lažje
ocenjevali možnost uspešnega prehoda (zahoda) ob naslednjih
solsticijih.
Ta večer je minilo od solsticija približno 17 h in 30 minut, a se
še zazna ponovni mini delni vzhod (zahod) Sonca na desni strani Triglava.
Animacija zahoda Sonca za Triglavom - slike je odlično obdelal - poravnal
in animiral Andrej Lajovic, zahod posnel Vičar Zorko, 21. junija 2012.
Posnetki niso narejeni v enakomernih presledkih, zato animacija kdaj navidezno
preskakuje.
Andrej pravi:
"Poravnavanje slik mi je vzelo nekaj ur – predvsem razmišljanja
in preizkušanja raznih metod – in bi ga lahko skoraj gotovo hitreje
opravil »na roko«. Vendar pa je od mojega dela ostal nadvse koristen
stranski produkt v obliki programa, ki ga bomo lahko s
pridom še kdaj uporabili za poravnavo kakih drugih slik."
