Posnetek Triglava s CCD kamero ST7 v gorišču teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, čas osvetlitve 0,11 sekunde. Datum: 1. julij 1999 ob 21:00. uri. Posnetek je bil narejen s terase Gimnazije Šentvid-Ljubljana. Od Šentvida do Triglava je nekaj manj kot 60 km zračne črte. Če ocenimo višino Aljaževega stolpa na 2m, potem je zorni kot stolpa le 7 ločnih sekund **, kar je seveda premalo, da bi ga razločili s prostim očesom. Za teleskop LX200 10", f/10, ločljivost*** katerega je okrog 0,5 ločne sekunde, pa je zorni kot dovolj velik. En pixel pri tej postavitvi objame na ccd čipu 0,73X0,73 ločne sekunde. Na posnetku se Aljažev stolp, rahlo zakrit z megličko, lepo razloči na vrhu Triglava. Aljažev stolp so skovali in na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida. Slučaj? Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob poletnem solsticiju točno za Triglavom. Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida? Posnel: Zorko Vičar.
___________________
** zorni kot A. stolpa=(2m/60000m)*(180*3600 loč.sek./3,1415926)=7 loč.sek
***ločljivost(v radianih)=0,61*(valovna dolžina)/R,
v ločni sekundah za valovno dolžino 500nm=0,0000005m za teleskop z objektivom premera 2R=10"=25cm (R=0,125m), je izračun naslednji:
ločljivost=(0,61*0,0000005m/0,125m)*(180*3600 loč.sek./3,1415926)=0,5 ločne sekunde.
Za primerjavo, ločljivost očesa je samo okrog ene ločne minute, saj je premer zenice le nekaj mm.

Nazaj na domačo stran.