Svet med svetovnima vojnama
2. naloga
1
Označi pravilno trditev.
Katera trditev velja za Madžarsko?
Proglasili so jo za izključnega krivca za prvo svetovno vojno in tudi pogodbo so napisali v tem duhu. Pogodbo so občutili kot »dokument sovraštva«, kot strahotno krivico in ponižanje. Pogodba je urejala notranje nemške, evropske in mednarodne probleme in definitivno končala vojno stanje. Urejala je vprašanje novih meja, prepovedovala priključitev k Avstriji, urejala je vprašanje armade in vojnih odškodnin.
Pogodba je bila sklenjena 4. junija 1920 v Trianonu. Tako kot mirovna pogodba z Avstrijo je urejala vprašanja razpadle Avstro-Ogrske. Prekmurje je pripadlo Kraljevini SHS, zunaj države pa je ostalo Porabje.
Pogodba je bila sklenjena 10. avgusta 1920 v Sevresu. Grčija je dobila upravo in možnost priključitve Smirne ter nekaj egejskih otokov. Država je priznala neodvisno Armenijo pod angleškim protektoratom, del Kurdistana pa dobi pravico do plebiscita za neodvisnost. Izgubila je tudi nekaj ozemlja na Bližnjem vzhodu, Italiji pa je odstopila otočje Dodekanez. Pogodba dejansko ni nikoli zaživela, ker je kemalistično gibanje ni priznalo.
Sklenili so jo v Saint-Germainu 10. septembra 1919. Imela je 14 delov s 381 členi in je potrdila ločitev Ogrske od Avstrije, potrdila je sestavo Ogrske, določila območja Češkoslovaške republike in potrdila Italiji Južno Tirolsko. Južna Štajerska (z mesti Maribor, Ptuj in Celje), deli Koroške, Kranjska, Hrvaška, Slavonija, Bosna z Hercegovino in dva ogrska komitata so pripadali Jugoslaviji. Reka je po kasnejši odločitvi postala svobodno mesto, leta 1922 pa je pripadala Italiji. Za Celovško kotlino je bil določen plebiscit.
Pogodba je bila sklenjena 27. novembra 1919 v Neuillyu. Država je izgubila del Trakije v korist Grčije, ter tako izhod na Egejsko morje. Izgubila je tudi manjša ozemlja v korist kraljevine SHS.


2
Označi pravilno trditev.
Katera trditev velja za Nemčijo?
Proglasili so jo za izključnega krivca za prvo svetovno vojno in tudi pogodbo so napisali v tem duhu. Pogodbo so občutili kot »dokument sovraštva«, kot strahotno krivico in ponižanje. Pogodba je urejala notranje nemške, evropske in mednarodne probleme in definitivno končala vojno stanje. Urejala je vprašanje novih meja, prepovedovala priključitev k Avstriji, urejala je vprašanje armade in vojnih odškodnin.
Pogodba je bila sklenjena 4. junija 1920 v Trianonu. Tako kot mirovna pogodba z Avstrijo je urejala vprašanja razpadle Avstro-Ogrske. Prekmurje je pripadlo Kraljevini SHS, zunaj države pa je ostalo Porabje.
Pogodba je bila sklenjena 10. avgusta 1920 v Sevresu. Grčija je dobila upravo in možnost priključitve Smirne ter nekaj egejskih otokov. Država je priznala neodvisno Armenijo pod angleškim protektoratom, del Kurdistana pa dobi pravico do plebiscita za neodvisnost. Izgubila je tudi nekaj ozemlja na Bližnjem vzhodu, Italiji pa je odstopila otočje Dodekanez. Pogodba dejansko ni nikoli zaživela, ker je kemalistično gibanje ni priznalo.
Sklenili so jo v Saint-Germainu 10. septembra 1919. Imela je 14 delov s 381 členi in je potrdila ločitev Ogrske od Avstrije, potrdila je sestavo Ogrske, določila območja Češkoslovaške republike in potrdila Italiji Južno Tirolsko. Južna Štajerska (z mesti Maribor, Ptuj in Celje), deli Koroške, Kranjska, Hrvaška, Slavonija, Bosna z Hercegovino in dva ogrska komitata so pripadali Jugoslaviji. Reka je po kasnejši odločitvi postala svobodno mesto, leta 1922 pa je pripadala Italiji. Za Celovško kotlino je bil določen plebiscit.
Pogodba je bila sklenjena 27. novembra 1919 v Neuillyu. Država je izgubila del Trakije v korist Grčije, ter tako izhod na Egejsko morje. Izgubila je tudi manjša ozemlja v korist kraljevine SHS.


3
Označi pravilno trditev.
Katera trditev velja za Avstrijo?
Proglasili so jo za izključnega krivca za prvo svetovno vojno in tudi pogodbo so napisali v tem duhu. Pogodbo so občutili kot »dokument sovraštva«, kot strahotno krivico in ponižanje. Pogodba je urejala notranje nemške, evropske in mednarodne probleme in definitivno končala vojno stanje. Urejala je vprašanje novih meja, prepovedovala priključitev k Avstriji, urejala je vprašanje armade in vojnih odškodnin.
Pogodba je bila sklenjena 4. junija 1920 v Trianonu. Tako kot mirovna pogodba z Avstrijo je urejala vprašanja razpadle Avstro-Ogrske. Prekmurje je pripadlo Kraljevini SHS, zunaj države pa je ostalo Porabje.
Pogodba je bila sklenjena 10. avgusta 1920 v Sevresu. Grčija je dobila upravo in možnost priključitve Smirne ter nekaj egejskih otokov. Država je priznala neodvisno Armenijo pod angleškim protektoratom, del Kurdistana pa dobi pravico do plebiscita za neodvisnost. Izgubila je tudi nekaj ozemlja na Bližnjem vzhodu, Italiji pa je odstopila otočje Dodekanez. Pogodba dejansko ni nikoli zaživela, ker je kemalistično gibanje ni priznalo.
Sklenili so jo v Saint-Germainu 10. septembra 1919. Imela je 14 delov s 381 členi in je potrdila ločitev Ogrske od Avstrije, potrdila je sestavo Ogrske, določila območja Češkoslovaške republike in potrdila Italiji Južno Tirolsko. Južna Štajerska (z mesti Maribor, Ptuj in Celje), deli Koroške, Kranjska, Hrvaška, Slavonija, Bosna z Hercegovino in dva ogrska komitata so pripadali Jugoslaviji. Reka je po kasnejši odločitvi postala svobodno mesto, leta 1922 pa je pripadala Italiji. Za Celovško kotlino je bil določen plebiscit.
Pogodba je bila sklenjena 27. novembra 1919 v Neuillyu. Država je izgubila del Trakije v korist Grčije, ter tako izhod na Egejsko morje. Izgubila je tudi manjša ozemlja v korist kraljevine SHS.


4
Označi pravilno trditev.
Katera trditev velja za Bolgarijo?
Proglasili so jo za izključnega krivca za prvo svetovno vojno in tudi pogodbo so napisali v tem duhu. Pogodbo so občutili kot »dokument sovraštva«, kot strahotno krivico in ponižanje. Pogodba je urejala notranje nemške, evropske in mednarodne probleme in definitivno končala vojno stanje. Urejala je vprašanje novih meja, prepovedovala priključitev k Avstriji, urejala je vprašanje armade in vojnih odškodnin.
Pogodba je bila sklenjena 4. junija 1920 v Trianonu. Tako kot mirovna pogodba z Avstrijo je urejala vprašanja razpadle Avstro-Ogrske. Prekmurje je pripadlo Kraljevini SHS, zunaj države pa je ostalo Porabje.
Pogodba je bila sklenjena 10. avgusta 1920 v Sevresu. Grčija je dobila upravo in možnost priključitve Smirne ter nekaj egejskih otokov. Država je priznala neodvisno Armenijo pod angleškim protektoratom, del Kurdistana pa dobi pravico do plebiscita za neodvisnost. Izgubila je tudi nekaj ozemlja na Bližnjem vzhodu, Italiji pa je odstopila otočje Dodekanez. Pogodba dejansko ni nikoli zaživela, ker je kemalistično gibanje ni priznalo.
Sklenili so jo v Saint-Germainu 10. septembra 1919. Imela je 14 delov s 381 členi in je potrdila ločitev Ogrske od Avstrije, potrdila je sestavo Ogrske, določila območja Češkoslovaške republike in potrdila Italiji Južno Tirolsko. Južna Štajerska (z mesti Maribor, Ptuj in Celje), deli Koroške, Kranjska, Hrvaška, Slavonija, Bosna z Hercegovino in dva ogrska komitata so pripadali Jugoslaviji. Reka je po kasnejši odločitvi postala svobodno mesto, leta 1922 pa je pripadala Italiji. Za Celovško kotlino je bil določen plebiscit.
Pogodba je bila sklenjena 27. novembra 1919 v Neuillyu. Država je izgubila del Trakije v korist Grčije, ter tako izhod na Egejsko morje. Izgubila je tudi manjša ozemlja v korist kraljevine SHS.


5
Označi pravilno trditev.
Katera trditev velja za Turčijo?
Proglasili so jo za izključnega krivca za prvo svetovno vojno in tudi pogodbo so napisali v tem duhu. Pogodbo so občutili kot »dokument sovraštva«, kot strahotno krivico in ponižanje. Pogodba je urejala notranje nemške, evropske in mednarodne probleme in definitivno končala vojno stanje. Urejala je vprašanje novih meja, prepovedovala priključitev k Avstriji, urejala je vprašanje armade in vojnih odškodnin.
Pogodba je bila sklenjena 4. junija 1920 v Trianonu. Tako kot mirovna pogodba z Avstrijo je urejala vprašanja razpadle Avstro-Ogrske. Prekmurje je pripadlo Kraljevini SHS, zunaj države pa je ostalo Porabje.
Pogodba je bila sklenjena 10. avgusta 1920 v Sevresu. Grčija je dobila upravo in možnost priključitve Smirne ter nekaj egejskih otokov. Država je priznala neodvisno Armenijo pod angleškim protektoratom, del Kurdistana pa dobi pravico do plebiscita za neodvisnost. Izgubila je tudi nekaj ozemlja na Bližnjem vzhodu, Italiji pa je odstopila otočje Dodekanez. Pogodba dejansko ni nikoli zaživela, ker je kemalistično gibanje ni priznalo.
Sklenili so jo v Saint-Germainu 10. septembra 1919. Imela je 14 delov s 381 členi in je potrdila ločitev Ogrske od Avstrije, potrdila je sestavo Ogrske, določila območja Češkoslovaške republike in potrdila Italiji Južno Tirolsko. Južna Štajerska (z mesti Maribor, Ptuj in Celje), deli Koroške, Kranjska, Hrvaška, Slavonija, Bosna z Hercegovino in dva ogrska komitata so pripadali Jugoslaviji. Reka je po kasnejši odločitvi postala svobodno mesto, leta 1922 pa je pripadala Italiji. Za Celovško kotlino je bil določen plebiscit.
Pogodba je bila sklenjena 27. novembra 1919 v Neuillyu. Država je izgubila del Trakije v korist Grčije, ter tako izhod na Egejsko morje. Izgubila je tudi manjša ozemlja v korist kraljevine SHS.