Mirovna pogodba z Nemčijo

Podpisali so jo 28. junija 1919, pet let po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika v Sarajevu. Nemčijo so proglasili za izključnega krivca za prvo svetovno vojno in tudi pogodbo so napisali v tem duhu. Nemci so pogodbo občutili kot 'dokument sovraštva', kot strahotno krivico in ponižanje. Nemška delegacija ni sodelovala pri sestavi pogodbe, pokazali so jim že sestavljeno pogodbo, ter jim dali nekaj dni časa za podpis, k inaj bi bil izvršen v Versaillesu.

vir v okvirčku:
Mirovna pogodba 28. junija 1919 z Nemčijo v Versaillesu
Nemška vlada je bila 18.4.1919 povabljena k sodelovanju na mirovni konferenci. Tako je nemška delegacija pod vodstvom nemškega zunanjega ministra grofa Brockdorffa-Rantzaua 29.4. prispela v Versailles. Bila je odločena, da podpiše le tak mir, ki bo temeljil na Wilsonovih 14-ih točkah. 29.5. je grof sporočil nemške protipredloge, to pa je 16.6. povzročilo ultimat antante in odstop nemškega zunanjega ministra. Maršal Foch, ki je s svojo armado stal ob Renu, pa je 20.6. dobil povelje, da na večer 23. junija prestopi Ren, če do takrat Nemčija ne bo pristala na diktirane mirovne pogoje. Na ta pritisk je nemški parlament z 237 glasovi za in s 138 glasov proti sprejel pogoje in 28. junija 1919 sta novi nemški zunanji minister H. Müller in nemški prometni minister J. Bell kot delegata Nemčije podpisala mirovno pogodbo. Pogodba je urejala notranje nemške, evropske in mednarodne probleme in definitivno končala vojno stanje. Vsebovala je 15 poglavij in imela 440 členov.