Mirovna pogodba s Turčijo

Pogodba je bila sklenjena 10. avgusta 1920 v Sevresu in je vsebovala 433 členov. Turška država je bila s pogodbo omejena na turško etnično ozemlje. Grčija je dobila upravo in možnost priključitve Smirne ter nekaj egejskih otokov. Turčija je priznala neodvisno Armenijo pod angleškim protektoratom, del Kurdistana pa dobi pravico do plebiscita za neodvisnost. Turčija izgubi tudi nekaj ozemlja na Bližnjem vzhodu, Italiji pa je odstopila otočje Dodekanez. Pogodba dejansko ni nikoli zaživela, ker je kemalistično gibanje ni priznalo.

Vsebina pogodba v Servesu

Velika Britanija in njene zaveznice zasedejo Istambul in morski ožini (Bospor in Dardanele). Mednarodni promet prevzame kontrolo in upravo. S kapitulacijo se ponovno vzpostavlja pravna varnost tujcev v Turčiji. Turčija pride pod vojaški in finančni nadzor, imeti sme 50000 vojaških obveznikov ter nobene mornarice ali letalskih sil. Turčija prepusti vsa pristanišča, rečno plovbo in železniški promet mednarodnemu nadzoru, narodnim manjšinam in verskih skupnostim pa zagotovi svobodo delovanja pod mednarodnim nadzorom.
Turčija se razdeli in odstopa:
Grčiji Trakijo z Galipolijem, vse Egejske otoke, razen Rodosa (Italiji), in Smirno.
Franciji Sirijo in Kilikijo.
Veliki Britaniji Mezopotamijo (Irak), Palestino in nadzor nad Hedžasom (Arabijo).
Italiji interesno območje – obalo Hadramaut do Adalije (nasproti Rodosa).
Turška Armenija postane samostojna država (kasneje se vključi v Sovjetsko zvezo).
Kurdistan dobi avtonomijo.
Turčija je omejena na Istambul in območja do Čataldže ter Malo Azijo, Ciper, Egipt in Tripolitanija ostanejo pod britanskim oz. italijanskim gospostvom.

(Weber T. in Novak D., 1996, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, Evropa in svet med obema vojnama 1918-1939, Ljubljana, DZS, str. 14)