Društvo narodov

Predsednik Woodrow Wilson je videl v ustanovitvi Društva narodov najboljše sredstvo za zagotovitev svetovnega reda in miru. Zato si je zadal za prvo nalogo prepričati velike sile v nujnost tega koraka. Društvo ali ligo narodov so ustanovili 28. aprila 1919. Njegova naloga je bila varovati mir v svetu, zmanjšati oborožitev in reševati spore z mednarodnim sodelovanjem.

Organi Društva narodov so bili generalna skupščina, svet (4 do 6 stalnih članov – velesile – in pozneje še 9 nestalnih članic) in sekretariat.  Sedež društva je bil v Ženevi. V Haagu je bilo mednarodno sodišče in mednarodni urad za delo. Društvo ni imelo oboroženih sil, sankcije proti posameznim kršiteljicam so bile mlačne in neučinkovite. Med zmagovalci so prišla na površje nasprotja glede delitve plena v kolonijah, glede položaja Nemčije in medsebojnih odnosov. Prvi udarec so Društvu narodov zadale že ZDA, ki niso hoteli slediti Wilsonovi ideji. S tem je bilo Društvo oslabljeno, še posebno ker tudi poraženke niso mogle biti članice. Wilson se je zavzemal za Društvo narodov in mirovno politiko, ki jo je začrtal. Pri tem ni bil uspešen in ZDA po Wilsonu stopijo nazaj, se umaknejo na svoj kontinent, umaknejo v politiko izolacionizma. Ne želijo se vmešavati v evropske zadeve, versajske mirovne pogodbe še podpišejo, v Društvo narodov pa ne vstopijo.