Mirovna pogodba z Nemčijo: vsebina pogodbe

Členi od 1-26 so urejali formalnosti podpisa k pogodbi.
Členi od 27-30 so urejali vprašanje novih nemških meja.
Členi od 31-117 so urejali politične razmere v Evropi – ozemeljske omejitve Nemčije (odstop Alzacije in Lorene Franciji, Moresneta in Eupen Melmedya Belgiji. Luxemburg je bil izločen iz nemške carinske zveze, deli vzhodne Prusije so prišli kot dežela Memel pod nadzor antante. skoraj vsa zahodna Prusija in deli Pomorjanskega so pripadli Poljski, odtrgana je bila Vzhodna Prusija z koridorjem do svobodnega mesta Gdansk, ki je bil postavljen pod nadzor Društva narodov. Provinca Poznanj in zgornja Šlezija sta prišli k Polski. Posarje naj bi se po 15-tih letih odločilo za pripadnost s plebiscitom, vendar pa premogovnike izkorišča Francija, Nemčija pa mora po plebiscitu zanj plačati ugodno odškodnino Franciji. Schleswig-Holstein se razdeli med Dansko in Nemčijo. Nemčija izgubi vso kolonialno posest. Člen 80 je prepovedoval kakršnokoli priključitev nemške Avstrije k Nemčiji.
Členi 160-213 so urejali vprašanja nemške armade, tako kopnih kot pomorskih sil, ki je lahko odtlej imela največ 100.000 mož kopenskr vojske, mornarico pa so omejili na 6 linijskih ladij, 6 malih križark, 12 rušilcev in 12 torpedovk.
Člen 231 je vseboval določila o povračilu vojne škode. Ta je znašala 100 milijard zlatih mark, od katerih je treba plačati 20 milijard takoj, ostalih 80 pa v 30-ih letih.
Členi 321-440 so postavljali večinoma ekonomska določila, tako o obveznih dobavah premoga in barvnih kovin, o internacionalizaciji plovbe po nemških rekah in zaplembah nemškega premoženja ter demilitarizacijskih conah.
Pogodba, ki je Kitajska, Ekvador, Kostarika in ZDA niso podpisale in uredile s posebnimi pogodbami, je začela veljati po ratifikacijah. Mir je stopil v veljavo dejansko 10.1.1920.

(Weber T. in Novak D., 1996, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, Evropa in svet med obema vojnama 1918-1939, Ljubljana, DZS, str. 12-13)