Razvoj odpora na slovenskem ozemlju

Prva organizirana akcija se je zgodila že konec aprila, ko so skojevci v Mariboru zažgali dva nemška avtomobila, po obisku Adolfa Hitlerja v Mariboru. Resnejše akcije so se začele po 22. juniju 1941, ko je OF pozvala k oboroženemu odporu. Ustanovljeno je bilo tudi glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Sprejeli so tudi sklep o oboroženi vstaji in Partizanski zakon, ki je določal sestavo, delo in naloge partizanskih čet.

Poleti leta 1941 je OF začela organizirati partizanske čete in oborožene udarne skupine, ki so se spopadale z okupatorji, ter razne odbore, ki so oskrbovali partizanske enote. Izvajali so razne napade na okupatorje, uničevali so infrastrukturo, ki jo je uporabljal okupator. Odgovor okupatorja je bila uvedba policijske ure, ustanavljali so posebna sodišča, streljali talce in s hajkami poskušali razbiti nastajajoče partizanske enote. Do večjega uspeha osvobodilnega gibanja v letu 1941 ni prišlo, saj je bil odpor še premalo organiziran pa tudi zima je onemogočala večje partizanske aktivnosti.

Člen 6. iz partizanskega zakona, ki je nastal junija 1941 in določal ureditev, delo in naloge partizanskih čet v Sloveniji.

Partizanska prisega:
»Jaz partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne delavsko-kmečke Rdeče armade Sovjetske zveze ter vseh ostalih borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva,
prisegam pred svojim narodom in svojimi sobojevniki:
da bom dal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom;
da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno stopil, in ne odložil orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom v boju za te velike cilje s svojo krvjo branil čast in nedotaknjenost naše partizanske zastave in da bom, če bo potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje.
Za svobodo v boj!«

(Zadnik, Š. in Križnar I. Zgodovinska čitanka za 8. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1979, str. 62)