Oktobrska revolucija

Revolucija se je pričela ponoči – iz 24. na 25. oktober (6. na 7. november) 1917. Boljševiki so brez težav zavzeli vse pomembne strateške položaje mesta. Brez velikih posebnosti so zasedli tudi sedež vlade, Zimsko palačo v Petrogradu. Karenski je pobegnil in se s tem izognil aretaciji. revolucija je zmagala v Petrogradu, kasneje pa še v Moskvi. Sestal se je II. kongres sovjetov in sprejel odloka o miru in zemlji. Sestavili so novo vlado – svet ljudskih komisarjev in začeli vladati z dekreti.

Konec decembra 1917 so bile volitve v ustavodajno skupščino. Boljševiki so dobili 25%, eseri 58%, menjševiki 4%, velike meščanske stranke pa 13% (od tega kadeti kot osrednja stranka desnice 4%). Med boljševiki in kadeti je prihajalo do nasprotij. Januarja 1918 pride do razkola, opozicija ni sprejela listine o socialnih pravicah, ki je razglašala Rusijo za republiko sovjetov. Skupščino so razpustili, oblast pa so prevzeli sovjeti. Tako pride do dokončnega preloma med februarsko meščansko in oktobrsko boljševiško revolucijo. Nastane prva socialistična država na svetu. Julija 1918 sprejmejo prvo sovjetsko ustavo, nova država pa se poimenuje Ruska sovjetska federativna socialistična republika (RSFSR).

Po oktobrski revoluciji so revolucionarji stopnjevali teror, hoteli so si zagotoviti red, disciplino in nadzor na d delavci. Ustanovili so politično policijo, ki naj bi se bojevala proti kontrarevoluciji in vrhovni gospodarski svet, ki je začel izvajati nacionalizacijo, ter pripravljal programe za izgradnjo socialističnega gospodarstva. Politična policija - zvezna izredna komisija (VČK), znana po imenom 'čeka' je pod vodstvom Feliksa Dzeržinskega postala strašno orožje.