Med februarsko in oktobrsko revolucijo: ideja socialistične revolucije

Marca 1917 so Nemci navezali stike z Vladimirjem Iljičem Leninom. Imeli so upanje, da bo on tisti, ki bo Rusijo potegnil iz vojne. Lenin in somišljeniki so v zapečatenem železniškem vagonu aprila 1917, iz Švice preko Nemčije, Švedske in Finske prispeli v Rusijo v Petrograd. Lenin je doživel veličasten sprejem in v svojem prvem govoru določil svoj politični cilj. Že  med februarsko revolucijo je oblikoval tezo, da bi lahko vojna pomagala k spremembi boržuazne revolucije v socialistično. Po Leninovi vrnitvi, so se odnosi med boljševiki in menjševiki zaostrili. Menjševiki so nasprotovali socialistični revoluciji. Boljševiški načrt je Lenin izoblikoval v t.i. aprilskih tezah, akcijski program o nalogah proletariata v sedanji revoluciji. Vsebina se je nanašala na zahteve za končanje vojne, odpravo stalne vojske in policije, nacionalizacijo bank in zemljiške posesti, kjer naj bi pravica razpolaganja z zemljo prišla v roke krajevnih sovjetov. Program je bil združen v tri gesla: ''Vso oblast sovjetom!', 'Mir za vsako ceno!' in 'Vso zemljo kmetom!'. Kasneje so ta program razširili še s stališči  do nacionalnega vprašanja. Narodi naj bi dobili pravico do samoodločbe, vključno z odcepitvijo in ustanovitvijo lastne države, bili naj bi povsem enakopravni, narodne manjšine in etnične skupine pa naj bi dobile možnosti za svoboden razvoj.