Obdobje začasne vlade

Začasna vlada, ki jo je vodil knez Georgij Jevgenjevič Lvov, je carja Nikolaja II. prisilila, da je marca podpisal listino, s katero se je odpovedal prestolu. Vladarskim pravicam se je odpovedal tudi njegov brat Mihail, s tem se je v Rusiji končala 300-letna vladavina dinastije Romanovih.

Po februarski revoluciji je nastalo dvovladje. Sovjet je hotel demokratično republiko, v imenu ljudstva, duma pa je hotela ustavno monarhijo. Skupna vlada dume in sovjeta se je dogovorila za amnestijo političnih jetnikov, svobodo govora, združevanja, stavkanja, demokratične volitve, ukinitev vojaških sodišč, voljene oficirje. Ni pa sprejela osemurnega delavnika, socialnih reform, agrarne reforme in prenehanje vojne.

Februarska revolucija je prinesla prehod iz carističnega nasilja v široko politično svobodo. Največja nasprotja med sovjeti in vlado, je še vedno povzročalo nadaljevanje vojne. Sovjet se je zavzemal za mir brez aneksij in reparacij, ter proti vsakršni osvajalski politiki. Aleksander Fjodorovič Kerenski, novi predsednik začasne vlade, se je zavzemal za nadaljevanje vojne z nezmanjšano silo, v prepričanju, da bi uspehi navezali čete na vlado in odrinili vpliv sovjetov, ki so nastopali vedno bolj bojevito. Vendar njegova prizadevanja niso prinesla uspehov.