Med februarsko in oktobrsko revolucijo: zaostritev razmer

Preko poletja so se socialne razmere poslabšale. Lastniki so zapirali tovarne, brez dela so ostajali deset tisoči delavcev. Boljševiki so organizirali demonstracije in ustanovili delavsko milico – rdečo gardo. Neuspeh Rusije v vojni je zaostril razmere na bojišču. Znova so uvedli smrtne kazni, prepovedali širjenje tiska, začeli so preganjati boljševike. Lenina, ki je bil obtožen vohunstva, je zbežal na Finsko. Jeseni 1917 je bil za predsednika petrograjskega sovjeta izvoljen Lev Davidovič Trocki. Ko so boljševiki dosegli večino v petrograjskem in moskovskem sovjetu je Lenin, v tajnosti, uspel prepričati vodilne može o vstaji. Do njegove vrnitve je Trocki pripravljal teren za oborožen spopad in nastop proti začasni vladi. Kerenski je ukazal premike čet iz front v notranjost dežele, da bi zaostril vstajo, katero so propagirali boljševiki. Ker še vedno ni bila izpolnjena obljuba o agrarni reformi in bojazen, da se bodo morali kmečki fantje še naprej boriti na fronti, pride do uporov na podeželju. Ta bojazen je pripomogla k uspešnosti revolucije.