Prva svetovna vojna: vzroki in povod

Avstro-ogrski ultimat Srbiji

Po atentatu na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika je Avstro-Ogrska postavila ultimat Srbiji z 48-urnim rokom za odgovor.

Nota avstro-ogrske vlade Srbiji 23.7.1914. leta
1. Da bo prepovedala  vsako publikacijo, ki neti sovraštvo in prezir do monarhije in s svojo splošno tendenco nasprotuje njeni glavni teritorialni integriteti.
2. Da bo takoj razpustila »Narodno odbrano« in da bo enako ravnala z drugimi društvi v Srbiji, ki delajo propagando proti avstro-ogrski monarhiji, ter da bo ukrenila vse, da ta razpuščena društva ne bodo nadaljevala svojega dela pod drugim imenom in v drugi obliki.
...
4. Da bo odstranila iz vojaške službe in sploh iz uprave vse oficirje in uradnike, ki so se pregrešili s propagando proti monarhiji in katerih imena in dela bo cesarska in kraljevska vlada pozneje sporočila kraljevski vladi.
5. Da bo sprejela sodelovanje organov cesarske in kraljevske vlade pri dušenju subverzivnega gibanja, naperjenega proti teritorialni integriteti monarhije.
6. Da bo začela sodno preiskavo proti udeležencem v zaroti dne 28. junija, ki so na srbskem ozemlju. Pri tej preiskavi naj bi sodelovali organi, ki bi jih delegirala cesarska in kraljeva vlada.
...
9. Da bo cesarski in kraljevski vladi dala pojasnilo o neopravičenem govorjenju srbskih visokih uradnikov v Srbiji in tujini, ki se navzlic svojemu uradnemu položaju po atentatu 28. junija niso pomišljali v intervjujih sovražno se izražati o avstro-ogrski monarhiji.
10. Da bo nemudoma obvestila cesarsko in kraljevo vlado, kako je izvedla ukrepe, obljubljene v gornjih točkah.

(Weber T. in Novak D., 1996, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, Ljubljana, DZS, str. 24-25)