Povod

Avstro-Ogrska se je na Balkanu zapletala v spor s kraljevino Srbijo. Srbija je bila ruska zaveznica in je spodbujala osamosvojitvene težnje južnih Slovanov v Avstro-Ogrska. Avstro-Ogrska si je leta 1908 priključila Bosno in Hercegovino. Srbija je v južnoslovanskih deželah Avstro-Ogrske podpirala mladinsko gibanje, ki je hotelo zrušiti monarhijo.

Avstro-Ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand je s svojo ženo Sofijo obiskal Bosno. Ogledal si je vojaške manevre, ter 28. junija 1914, na Vidov dan obiskal Sarajevo. Na kolono avtomobilov je streljal Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna, in ubil prestolonaslednika. Drugi strel, namenjen upravniku Bosne in Hercegovine, pa je ubil prestolonaslednikovo ženo Sofijo. Gavrila Principa in ostale atentatorje so prejeli in jim sodili. Princip zaradi mladoletnosti (med atentatom je imel 20 let) ni mogel biti obsojen na smrt. Obsodili so ga na dvajset let zapora. Umrl je v zaporu na Češkem leta 1918 za posledicami, mučenj, lakote in izčrpanosti.

Razmere v začetku 20. stoletja so bile zaradi velikih večnacionalnih držav, njihovega neposluha za male narode, zelo naklonjene radikalnim organizacijam. Mlada Bosna je bila revolucionarna organizacija, ki je delovala proti Avstro-Ogrski s ciljem združitve južnoslovanskih narodov. Atentate je sprejela kot osnovno sredstvo boja. Osebno žrtvovanje za svobodo naroda je postalo glavni motiv pripadnikov organizacije. Izhajali so iz filozofskega prepričanja, da je 'umor tirana' opravičljiv.