Tragična trojka človeškega bivanja: (tretja trojka)
Vrednote stališča se delijo na tretjo trojko - tragično trojko človeškega bivanja:
- trpljenje,
- krivda in
- smrt.
Posledica tragične trojke človeškega bivanja je homo patiens. Usodnega trpljenja se ne da odvrniti in spremeniti, spremeni pa se lahko človek sam. Če zavzame smiselno stališče do svojega trpljenja, se mu začno odpirati nove možnosti za ustvarjalno in doživljajsko udejanjanje smisla. Tako ob svojem trpljenju lahko raste in zori ter doseže duhovno raven, ki bi mu brez tega trpljenja mogoče ostala za vselej zaprta.
Kadarkoli se človek znajde v neizbežnem, neizogibnem položaju, kadar se mora sooči z usodo, ki je ni mogoče spremeniti (npr. neozdravljiva bolezen, smrt bližnjega) takrat je človeku dana zadnja priložnost, da uresniči najvišjo vrednoto, da izpolni najgloblji smisel, smisel trpljenja. Tu je zelo pomemben naš odnos do trpljenja.
Primer:
Nek starejši splošni zdravnik je Frankla vprašal za
nasvet zaradi svoje globoke depresije, ki jo je utrpel po izgubi
svoje žene, ki jo je nadvse ljubil. Frankl ga je vprašal:
"Kaj bi se zgodilo, gospod doktor, če bi bili vi umrl prej
in bi vas žena morala preživeti?" "Oh," je rekel
"zanjo bi bilo to strašno: kako bi trpela!" Frankl
odgovori: "Vidite, gospod doktor, to trpljenje ji je
prihranjeno, prihranili pa ste ji ga vi; ampak zdaj morate za to
plačevati s tem, da ste jo preživeli in žalujete za njo."
Doktor ni rekel niti besede več, ampak mu je stisnil roko in
mirno odšel iz ordinacije. Trpljenje neha biti trpljenje v
tistem trenutku, ko najde kakšen smisel, npr. smisel v
žrtvovanju. Frankl je spremenil doktorjevo stališče do
nespremenljive usode v tem, da je odtlej vsaj lahko videl smisel
svojega trpljenja.
Na kratko lahko povzamemo, da smisel dosegamo preko dela (ko
delamo), preko ljubezni (ko ljubimo) in na zadnje tudi preko
trpljenja (ko trpimo). Ta zadnja in najvišja možnost za
doseganje smisla je v Franklovi aksiologiji, v njegovi teoriji
smisla in vrednot izražena z njegovimi besedami:
"Življenje je brezpogojno smiselno, smiselno pod vsemi
pogoji in v vseh okoliščinah." (Torej tudi v
koncentracijskem taborišču, v zaporu, če si paraliziran, ti
umre otrok,…). Tu se velikokrat postavlja vprašanje, zakaj se
moramo srečati s trpljenjem, da preko njega najdemo smisel.
Frankl odgovarja z besedno igro. V angleščini se glasi takole:
"The more comprehensive meaning is, the less it is
comprehensible."
Pri razumevanju trpljenja se postavljajo meje tistega, kar
zmoremo razumeti. Načeloma lahko razumemo smisel in ga dnevno
tolmačimo, toda bolj ko je smisel obsežen, težje ga razumemo.
Dlje ko gremo, bolj obsežen je smisel, bolj je globalen in
univerzalen in hkrati toliko manj razumljiv. V religijah npr.
vedno srečujemo teistično vero v poslednji smisel, ki pa ga ne
moremo racionalno dojeti, ne more biti mišljen, vanj lahko le
verujemo. Ta smisel torej ne srečujemo na racionalni,
intelektualni osnovi, temveč na čustveno eksistencialni in
intuitivni.
Pripravila: Mateja Košar
| Logoterapija |
| načela | vrednote | tragična trojka | terapevtski tehniki | človekove razsežnosti |