Tragična trojka človeškega bivanja: (tretja trojka)

Vrednote stališča se delijo na tretjo trojko - tragično trojko človeškega bivanja:

- trpljenje,
- krivda in
- smrt.

Posledica tragične trojke človeškega bivanja je homo patiens. Usodnega trpljenja se ne da odvrniti in spremeniti, spremeni pa se lahko človek sam. Če zavzame smiselno stališče do svojega trpljenja, se mu začno odpirati nove možnosti za ustvarjalno in doživljajsko udejanjanje smisla. Tako ob svojem trpljenju lahko raste in zori ter doseže duhovno raven, ki bi mu brez tega trpljenja mogoče ostala za vselej zaprta.

Kadarkoli se človek znajde v neizbežnem, neizogibnem položaju, kadar se mora sooči z usodo, ki je ni mogoče spremeniti (npr. neozdravljiva bolezen, smrt bližnjega) takrat je človeku dana zadnja priložnost, da uresniči najvišjo vrednoto, da izpolni najgloblji smisel, smisel trpljenja. Tu je zelo pomemben naš odnos do trpljenja.

Primer:
Nek starejši splošni zdravnik je Frankla vprašal za nasvet zaradi svoje globoke depresije, ki jo je utrpel po izgubi svoje žene, ki jo je nadvse ljubil. Frankl ga je vprašal: "Kaj bi se zgodilo, gospod doktor, če bi bili vi umrl prej in bi vas žena morala preživeti?" "Oh," je rekel "zanjo bi bilo to strašno: kako bi trpela!" Frankl odgovori: "Vidite, gospod doktor, to trpljenje ji je prihranjeno, prihranili pa ste ji ga vi; ampak zdaj morate za to plačevati s tem, da ste jo preživeli in žalujete za njo." Doktor ni rekel niti besede več, ampak mu je stisnil roko in mirno odšel iz ordinacije. Trpljenje neha biti trpljenje v tistem trenutku, ko najde kakšen smisel, npr. smisel v žrtvovanju. Frankl je spremenil doktorjevo stališče do nespremenljive usode v tem, da je odtlej vsaj lahko videl smisel svojega trpljenja.

Na kratko lahko povzamemo, da smisel dosegamo preko dela (ko delamo), preko ljubezni (ko ljubimo) in na zadnje tudi preko trpljenja (ko trpimo). Ta zadnja in najvišja možnost za doseganje smisla je v Franklovi aksiologiji, v njegovi teoriji smisla in vrednot izražena z njegovimi besedami: "Življenje je brezpogojno smiselno, smiselno pod vsemi pogoji in v vseh okoliščinah." (Torej tudi v koncentracijskem taborišču, v zaporu, če si paraliziran, ti umre otrok,…). Tu se velikokrat postavlja vprašanje, zakaj se moramo srečati s trpljenjem, da preko njega najdemo smisel. Frankl odgovarja z besedno igro. V angleščini se glasi takole:
"The more comprehensive meaning is, the less it is comprehensible."
Pri razumevanju trpljenja se postavljajo meje tistega, kar zmoremo razumeti. Načeloma lahko razumemo smisel in ga dnevno tolmačimo, toda bolj ko je smisel obsežen, težje ga razumemo. Dlje ko gremo, bolj obsežen je smisel, bolj je globalen in univerzalen in hkrati toliko manj razumljiv. V religijah npr. vedno srečujemo teistično vero v poslednji smisel, ki pa ga ne moremo racionalno dojeti, ne more biti mišljen, vanj lahko le verujemo. Ta smisel torej ne srečujemo na racionalni, intelektualni osnovi, temveč na čustveno eksistencialni in intuitivni.

na vrh strani

Pripravila: Mateja Košar

| Logoterapija |

| načela | vrednote | tragična trojka | terapevtski tehniki | človekove razsežnosti |