ZGRADBA NOVELE

Samorastniki so novela z okvirno zgodbo, kar je redkost v Prežihovem ustvarjanju. Med vsemi novelami v zbirki je edina s pripovednim okvirom. Okvirna zgodba je časovno umeščena v pisateljevo sodobnost in tudi njenega pripovedovalca lahko enačimo kar s pisateljem samim. Okvirna pripoved ne tvori samostojne zgodbe, saj srečanje obeh prijateljev s starko služi kot povod, da pride do desede ostarela Nana. Pojav, da se avtor skrije za nekim konkretnim pripovedovalcem, je bil precej pogost v slovenski književnosti druge polovice 19. stoletja. Pri noveli Samorastniki ne gre toliko za uvajanje posebnega pripovedovalca s posebno perspektivo, saj tudi pripovedovalka vložene zgodbe pripoveduje o dogodkih, ki so se zgodili pred njenim rojstvom, in se mora tudi sama sklicevati na to, kaj so ljudje govorili. V tem se najbrž skriva vpliv dejstva, da je tudi Prežih slišal zgodbo od svoje matere, ta pa od njegovega deda.




UVOD / SOCIALNI REALIZEM NA SLOVENSKEM / ŽIVLJENJE PREŽIHOVEGA VORANCA / LITERARNO DELO PREŽIHOVEGA VORANCA / KRATKA VSEBINA KNJIGE / O NASTANKU NOVELE SAMORASTNIKI / MOTIV, TEME IN IDEJE / KNJIŽEVNE OSEBE / SLOG / SKLEP / ZAKLJUČEK / LITERATURA