KNJIŽEVNE OSEBE
HUDABIVŠKA META
Meto spoznamo kot sedemnajstletno lepotico, ki pride za deklo na Karnice. Že kmalu po prihodu zanosi z najstarejšim karniškim sinom Ožbejem. Med prvim zaslišanjem na Karnicah se pravzaprav niti ne zaveda, zakaj bo kaznovana. V njenem pojmovanju je ves grah v tem, da je spočela otroka še pred poroko, in ne more razumeti, da bi si kdo lahko mislil, da njena ljubezen do Ožbeja ni popolnoma čista. A že, ko ji privezujejo roke na kolarski stol in ko vidi neizmerno sovraštvo Karničnikov, se v njej začenjajo prebujati odpor ter razredna zavest in bojevitost. In njen križev pot, ki ji ga je napovedala mati, se nadaljuje. Meta nenehno vztraja, da ji ne gre za Karnice, ampar samo za pravico do ljubezni, ki jo razume kot eno temeljnih človekovih pravic, ki ni odvisna od družbenega položaja posameznika. Z današnjega stališča se nam hudabivška Meta najbrž ne zdi ravno idealna mati. Ko se vrne domov rodit prvega otroka, ostane pri njej je tri tedne, nato ga prepusti svoji materi in se vrne služit v okolico Pliberka, otroka pa obiskuje le enkrat na leto. V bolu za preživetje tudi pozneje jemlje otroke s seboj na dnino in jih še povsem majhne pošilja služit k bogatim kmetom. A to počne iz eksistenčne nuje. Tako življenje je bilo usoda vseh nezakonskih mater in njihovih otrok v 19. stoletju. In na koncu je tudi tako ukradeno otroštvo povzdignjeno na raven mita - morda so prav zaradi tega samorastniki to, kar so.
KARNIČNIK
Karničnik je predstavnik mogočne in bogate gruntarske družine. Gre za nekakšno kmečko aristokracijo, saj že v fevdalizmu niso opravljali tlake in so davke plačevali v zlatu. Po eni strani se torej Karničniki naravnost vzoren primer trdne slovenske kmečke družine, a jih bremeni vsaj ena moralno negativna lastnost, prvi izmed sedmih naglavnih grehov: napuh. In v starem Karničniku so poosebljene vse slabe lastnosti številnih rodov. V svojem ravnanju je trd in nepopustljiv, navajen, da vedno obvelja njegova, v slepem sovraštvu do Hudabivnikov se marsikdaj obnaša celo povsem iracionalno. Mnogi kritiki so Prežihu očitali, da ga je orisal preveč enostransko, vendar se v edinem prizoru, v katerem se pokaže tudi njegova mehkejša plat, ko poskuša sina Ožbeja z racionalnimi argumenti prepričati o neprimernosti poroke z Meto. Karnice so v stoletjih boja postale nekaj posebnega, pridobile so si nekakšnega posebnega karniškega duha, ki ga ljudje nižjega rodu, kot so Hudabivniki, ne morejo dojeti in se ravnati v skladu z njim.
OŽBEJ
Ožbej je Karničnikov najstarejši sin in je predviden za njegovega naslednika, vendar se kmalu izkaže, da ni iz takega testa kot oče. Ta mu očita predvsem pomankanje t. i. oblastnega karniškega duha. Od očeta je tako fizično kot psihično šibkejši. Ko oče zve za prvo Metino nosečnost, ga neusmiljeno pretepe, čeprav je Ožbeju že dvajset let. In ko hoče Ožbej sprejeti kazen namesto Mete, ga oče zlomi brez besed, samo s pogledom. Ožbejevem slabištvu in njegovem propadanju se skriva napoved propada celotnega karniškega rodu.
OTROCI
Devet Metinh in Ožbejevih nezakonskih otrok učinkuje v noveli predvsem s svojim številom. Čeprav so vsi označeni z imeni, v bistvu niso individualizirani in še najbolj učinkoviti so tisti prizori, v katerih nastopajo kot skupina. Prvi trije otroci imajo še tipična imena, ki so jih župniki v tistem času nadevali nezakonskim otrokom, da bi jih že z imenom ožigosali kot pankrte: Gal, Gaber, Mohor. Četrtega otroka pa župnik iz kljubovanja Karničniku, ki se zlepa ne pusti ničesar dopovedati, krsti po očetu za Ožbeja, to pa v noveli predstavlja preobrat pri soseski in njenem dojemanju. Tudi naslednjih pet otrok dobi za tisti čas običajna krščanska imena: Vid, Burga, Primož, Til in Nana. Njihovo otroštvo je najbrž tipično otroštvo nezakonskih otrok v 19. stoletju. Še kot dojenčke jih mati jemlje s seboj na dnino, že v rosni mladosti mora vsak izmed njih v svet, služit za pastirjs, hlapca, drvarja... Kot nosilci osrednje ideje novele, to je samorastništvo, so tako kot Meta idealizirani.




UVOD / SOCIALNI REALIZEM NA SLOVENSKEM / ŽIVLJENJE PREŽIHOVEGA VORANCA / LITERARNO DELO PREŽIHOVEGA VORANCA / KRATKA VSEBINA KNJIGE / O NASTANKU NOVELE SAMORASTNIKI / ZGRADBA NOVELE / MOTIV, TEME IN IDEJE / SLOG / SKLEP / ZAKLJUČEK / LITERATURA