MOTIVI, TEME IN IDEJE


Po svoji snovi so Samorastniki tipična vaška zgodba, ki jo je Prežih poznal iz ustnega izročila, a jo je preoblikoval na poseben način, da bi izpostavil poglavitno idejo v skladu z lastnostmi političnimi in ideološkimi nazori. Prav gotovo mu ni šlo za prikaz propada mogočne kmetije in življenja kmetov na Koroškem sredi 19. stoletja - z monumentalnim likom hudobivške Mete je ustvaril simbolno figuro slovenske književnosti in njena simboličnost upravičuje tudi vse odmike od stvarnega prikazovanja resničnega življenja. Osrednji motiv novele je ljubezenska zveza med bogatim gruntarskim sinom in revno bajtarsko deklico. Mnogi so v tem prepoznali motiv Romea in Julije, vendar nasprotovanje ljubezenski zvezi med Meto in Ožbejem ne izvira iz nekakšnega abstraktnega sovraštva dveh socialno enakovrednih družin. S Karničnikovega stališča je zveza neprimerna, ker sta si ljubimca socialno neenaka. V noveli je zelo izrazit motiv fizičnega kaznovanja, zlasti še, ker se ponovi kar dvakrat. Motiv ima svoj izvor v realnem zgodovinskem dogajanju in je bil prav gotovo še živ v ljudski zavesti.Toda ta motiv ni bil uporabljen zaradi dodajanja arhaične ali folkloristične barvitosti, saj avtor z njim odstira predvsem nezlomljivost glavne junakinje. Ko Meto poleg gospodarja in oblasti kaznujejo še njene tovarišice. Mnogi motivi so iz ljudske tradicije, npr. Meta rodi devet otrok, številne ljudske vraže ob tem, običaji ob ponesrečeni Ožbejevi poroki. Ljubezenska tema postopno stopa v ozadje, na njeno mesto pa prihaja socialna: samorastniki, ki so bili spočeti iz ljubezni, naletijo na zid družbenih krivic, vendar jim prav te krivice dajejo notranjo moč in samozavest, da bo tisto, do česar so moralno upravičeni, nekoč tudi dejansko prešlo v nihovo last. Nekdaj mogočna karniška kmetija je propadla, lastniki so se odselili in se ponemčili, na njihovem posestvu pa vstraja Metina najmlajša hči in rastejo tudi že novi rodovi samorastnikov. Prvotno Prežihovo idejo, ki jo je ubesedil v za knjižno izdajo izločenem odlomku, bi lahko strnili v stavek: Mali ljudje in manjši narodi se morajo upreti svojemu najhujšemu sovražniku- kapitalizmu. A Metina zgodba prazaprav ne potrjuje te ideje: Karnice niso propadle zaradi kapitalističnega sistema, temveč zaradi prevelike ošabnosti, samoljubnosti in napuha, to pa je za Prežiha znamenje notranje trhlosti in moralne degeneriranosti. Prihodnost je po Prežihovem mnenju na strani samorastnikov, v katerih so združene lastnosti tako malih ljudi kot manjših narodov. Samorastniki ne hlepijo po družbenem vzponu v okviru danega sistema, saj tudi v tretji in četrti generaciji ostajajo zgolj hlapci, dekle, navadni delavci, toda zato jim pošteno delo in boj proti krivicam dajeta moralno moč za vztrajanje, s čimer si bodo v perspektivi pridobili družbeno moč.




UVOD / SOCIALNI REALIZEM NA SLOVENSKEM / ŽIVLJENJE PREŽIHOVEGA VORANCA / LITERARNO DELO PREŽIHOVEGA VORANCA / KRATKA VSEBINA KNJIGE / O NASTANKU NOVELE SAMORASTNIKI / ZGRADBA NOVELE / KNJIŽEVNE OSEBE / SLOG / SKLEP / ZAKLJUČEK / LITERATURA