Hrana mora biti energijsko bogata.
Energijske potrebe naraščajo do 18.leta starosti in potem upadajo.
Hrana mora vsebovati veliko beljakovin.
Telo potrebuje dodatne beljakovine za rast, saj se nenehno sintetizirajo nove, telesu lastne beljakovine. 50% beljakovin mora biti živalskega izvora.
Priporočljiva živila: meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, jajca.
Hrana mora vsebovati veliko mineralnih snovi in vitaminov.
Če uživamo predvsem predelano hrano, se lahko zgodi, da telo ne bo dobilo dovolj mineralnih snovi in vitaminov. Na vsakodnevnem jedilniku naj bodo po možnosti naslednja živila: dovolj sadja in zelenjave, vsaj 1/2 l mleka dnevno za pokrivanje potreb po beljakovinah in kakciju; polnozrnati izdelki, ki so vir vitamina B1.
Hrana ne sme vsebovati preveč maščob in lahko prebavljivih ogljikovih hidratov.
Sladkarije, pecivo in pomfrit vsebujejo predvsem maščobe in lahko prebavljive ogljikove hidrate. Pri taki enostranski prehrani nastopi pomanjkanje beljakovin, vitaminov in mineralnih snovi. Sladkarije pred jedjo npr. zmajšajo tek pri jedi.
Telo potrebuje razmeroma veliko tekočine.
Pri izbiri pijač moramo paziti, da ne vsebujejo preveč dodanih ogljikovih hidratov v obliki sladkorjev.
Hrana mora biti prilagojena starosti otroka.
Pri majhnih otrocih moramo upoštevati, da hrane še ne morejo popolnoma prežvečiti. Zato izbiramo mehka beljakovinsko bogata živila ali dovolj zrezano oziroma zmleto meso.
Uvod / Pravila pri prehrani mladostnika / Pravila za uživanje hrane / Bolezni / Ostale motnje hranjenja pri mladostnikih / Porazdelitev vnosa energije in osnovnih hranilnih snovi / Somatske manifestacije anoreksije, nervoze in bulimije / Zakaj je potrebna telesna dejavnost pri mladostnikih / Zaključek / Literatura /