Uvod         Okoljski trendi v EU              Voda              Mokrišča           Nastanek, kultiviranje in varovanje mokrišč           Ogrožene rastlinske inživalske vrste 

Mokrišča v Sloveniji                       Uničevanje habitatov v Sloveniji                           Zaključek                             Viri in literatura

UVOD

S projektno nalogo MOKRIŠČA smo se želeli učenci sedmih razredov devetletke, sedmih in osmih razredov osemletke pridružiti vsem, ki skrbijo za varovanje našega naravnega okolja.
Nalogo smo posvetili dvema pomembnima dnevoma: svetovnemu dnevu varstva mokrišč, ki je bil 2. februarja in praznovanju pomladnega dneva. Z njo se vključujemo tudi v projekt POMLADNI DAN V EVROPI 2004, zato smo se seznanili tudi z okoljevarstvenimi trendi Evropske skupnosti.
S sodelovanjem pri projektnem delu smo učenci pridobili ekološko bralno značko.


CILJI PROJEKTNE NALOGE
Ugotoviti:
1. kaj so mokrišča, njihove posebnosti in pomen v našem bivanjskem okolju,
2. kako so nastala mokrišča, kako so jih ljudje kultivirali in kako varovali,
3. katere rastlinske in živalske vrste so v mokriščih ter kaj ogroža njihov obstoj,
4. spoznati mokrišča v Sloveniji.


JEDRO



Ajda Halilagić, Jelena Milić in Sara Delić
OKOLJSKI TRENDI V EVROPI

Cilj EU je doseči varno in čisto okolje (zrak, voda, tla). To lahko dosežemo le, če sodelujemo in varujemo okolje po vsem svetu.
Izrazite značilnosti narave EU sta bogastvo in raznolikost krajin. Krajine prinašajo gospodarske koristi. Lahko predstavljajo podlago za razvoj turizma na obali in v Alpah. Žal so zrak, voda, in zemlja našega planeta precej ogroženi zaradi industrije, razvoja mest, turizma, rekreacije, rudarstva ter kmetijstva in gozdarstva ter raznih škodljivih projektov, ki slabo vplivajo na živa bitja. Uničeno je veliko življenskega okolja. Vsako leto se spušča v zrak 22 bilijonov Co2 zaradi izgorevanja nafte, premoga in plina. Co2 je glavni krivec za precej toplejše podnebje (topla greda). Če bi se topla greda pregrela bi se gladina morij in jezer povečala in nastale bi velike nesreče.
Po vsem svetu naj bi se države združile in si prizadevale za zmanjšanje izpusta Co2.
Vodo uporabljamo v gospodinjstvu, kmetijstvu za namakanje in v industriji. Poraba vode se neprestano v teh dejavnostih bistveno povečuje. Oskrba vode je zelo pomembna in jo predvsem v Južni Evropi primanjkuje. Zelo težko jo je vzdrževati. V mnogih državah črpajo podtalnico, saj je ta še najbolj pitna..
Uporaba zemljišč, razdrobitve ekosistemov in uničevanje biotopov v EU škodujejo okolju, saj uničujejo plodno zemljo. V Evropi obstaja 2000 km2 zapuščenih industrijskih objektov, ki so neenakomerno razporejeni. Stroški za sanacijo le teh so ocenjeni na 100 bilijonov Ekujev. Predstavljajo velike možnosti za stanovanjsko gradnjo, s katerim se lahko izognemo nadaljnjim širjenjem mest na ohranjena naravna območja.
V nekaterih področjih ( Sardinija) vpliva gojenenje ovac na sestavo tal. Zaradi tega nastajajo puščave. Nekatere države skušajo to preprečiti - zaščititi. EU pa to podpira.
Mesta se razvijajo, pogosto nimajo kam odlagati odpadnih snovi. Čeprav skušajo odpadke zmanjšati, ti le naraščajo.
Viri odpadnih snovi so:
-    kmetijstvo,
-    industrija,
-    gospodinjstvo,
-    rudarstvo.
Navkljub strogim predpisom ima odlaganje odpadkov vpliv na podtalnico, ki je čedalje bolj onesnažena. Zmanjševanje količin odpadkov je del trajnostnega prostorskega razvoja. Sem sodijo tudi reševanje problemov z odpadki in preprečevanje prevoza odpadkov. Tudi nevarni odpadki so se bistveno zvečali. V EU se zbiranje in recikliranje odpadkov izvaja še vedno v premajhnem obsegu.
Pritisk na okolje pa predstavljajo tudi velike naravne nesreče, gozdni požari, potresi in nevihte, ki imajo razdiralne posledice za okolje.
Zaradi vsega naštetega je v tem stoletju v Evropi izumrlo kar nekaj vrst živalskega sveta.

 
Suzana Vasilić, Sandi Mehić in Aleksander Ražić
SVETOVNI DAN VARSTVA MOKRIŠČ

Mokrišče ali močvirje je ekosistem, pogosto visoke naravovarstvene vrednosti, na trajnem mokrem zemljišču. Območje je poraščena s halofiti in je življenski prostor za številne majhne živali. Mokrišča lahko nastanejo v odrezanih rečnih rokavih, na zaraščajočih se delih jezer, na barju (močvirnat svet z različnim rastjem, visoko barje s šotnimi mahovi, nizko barje z vodami in z močvirskim rastjem. Na barju iz rastlinskih ostankov nastaja šota).
Leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokriščih - mednarodni dogovor o uveljavljanju zaščite gnezdišč in počivališč močvirskih ptic, ki je imela mednarodni pomen in je danes poznana kot Ramsarska konvencija. Petindvajset let kasneje so drugi februar razglasili za dan, ko na svetovni ravni posvečamo še posebno pozornost mokriščem z naravovarstvenega, družbenega in gospodarstvenega vidika. V smislu obeleževanja svetovnega dne varstva mokrišč se po vsem svetu pripravljajo dejavnosti in izvajajo projekti, ki ozaveščajo javnost o potrebi po ohranjanju mokrišč, njehovih funkcijah in biotski raznovrstnosti, kot to določa Ramsarska konvencija v okviru UNESCA.
Med podpisnicami Ramsarske konvencije je tudi Slovenija.
Letos mineva 33 leto od podpisa Mednarodne konvencije o varstvu mokrišč. S podpisom so se države obvezale izvajati politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, pač pa zagotavlja njihovo smotrno rabo. Konvencijo je 130 držav podpisalo 2.2.1971 v iranskem Ramsarju, zato je stalni odbor ta dan poimenoval za svetovni dan varstva mokrišč.
Letošnje geslo je: mokrišča – voda, življenje in kultura.
Na svetu je trenutno 1133 mokrišč, ki so uvrščena na seznam mokrišč mednarodnega pomena in skupaj obsegajo več kot 91 milijonov hektarjev površine. Mokrišča sodijo med najbolj produktivna okolja na svetu  ter zagotavljajo vodo, od česar je odvisno preživetje rastlin in živali. Poleg tega so mokrišča pomembna za zdravje in varnost ljudi, ki živijo ob njih. V Sloveniji obsegajo mokrišča več kot 5% površin.
Slovenija se je doslej uvrstila na seznam skoraj devetsto mokrišč mednarodnega pomena s krajinskim parkom in naravnim rezervatom Sečoveljske soline (leta 1993) in Škocjanskimi jamami ter krajinskim parkom Šturmovci.
Sečoveljske soline so obalno mokrišče, pa tudi edine ohranjene soline v SV Jadranu. Posebnosti območja so, da so bazeni različno slane vode ter opuščeni bazeni s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Jamsko okolje Škocjanskih jam je pomembni življenjski prostor posebnih, pogosto kopenskih in vodnih vrst jamskih živali, predvsem podzemeljskih vrst nevretenčarjev. Tak status (uvrstitve v seznam svetovne dediščine UNESA) pa bi si zagotovo zaslužila še mnoga druga območja.

Na vrh         Naprej