LJUBLJANSKO BARJE      POHORJE-LOVRENŠKA JEZERA           PLANINSKA JAMA                 VIPAVSKE MLAKE                PLANINSKO POLJE               CERKNIŠKO JEZERO             ŠTURMOVCI


MOKRIŠČA V SLOVENIJI
Kristina Djaković, Azize Ahmedovska in Petra Mikloška
LJUBLJANSKO BARJE

Ljubljansko barje je velika posebnost v mednarodnem merilu. Osrednji del barjanske ravnice danes prekriva pisan mOzaik travnikov. Prekrivajo ga dolge žive meje, imenovane mejice, tu in tam koruzna njiva, osamljeno drevo ali gaj. V barjansko zemljo, črnico, je urezana neskončna mreža osuševalnih jarkov. Je največji ravninski travniški kompleks v Sloveniji. Razvrščen je v tri ekološke skupine: travniške, grmovne in gozdne.
Travniki so v Evropi med najbolj ogroženimi oblikami kulturne krajine. So poplavni in vlažni v ravninskem svetu, pusti in kraški v hribovitem svetu. Travniki so pomembni za ptice, ki potrebujejo vsaj nekaj deset hektarov sklenjenih površin, ki jih ne prekinjajo ceste ali zgradbe. Ropot strojev moti ptice posebno v sezoni gnezditve. Grmovja kot so bezeg, glog, bogovita in vrba nudijo pticam zavetišča in hrano. Na barju je bilo najpomembnejše gnezdišče sloke v Sloveniji ter gnezdišče redke, črne štorklje. Ta črna štorklja se oglaša tako, da migeta. Te ptice so zelo hitro izumrle pri nas. Bile so živa priča bogastva kulturne krajine, sedaj so postale mrtva priča posledic.
Mnoge ptice, ki živijo tu, so ogrožene v Evropskem ali svetovnem merilu (kosec, pisana sinica, rjavi srakoper). Po starih zapisih je bilo v preteklosti tu še veliko več živali. Mnogo ptic se danes pojavi le še ob preletih in ob selitvah. Vzrok temu je krčenje vodnih in mokrih barjanskih površin in vse več odvodnih kanalov.
Na barju uspevajo jelšini gozdovi.
Okroglolistna rosika je rastlina, ki lovi žuželke, ima ovalne liste v pritlični rozeti.Okoli listnega roba ima veliko lepljivih žlezasti laskov. Nahaja se v plitvih in visokih močvirjih.
OGROŽENOST
Grožnja mokriščem prihaja iz dveh nasprotnih strani: od intenzivnga kmetovanja in od opustitve košnje, vsled česar travniki zarastejo. Zato pravimo določenim vrstam bioindikatorji, saj kažejo na mejo, ko človek preveč seže v njihovo obm očje

Dragica Zvizdalo, Enesa Rujić in Almira Kapić
POHORJE-LOVRENŠKA JEZERA

Lovrenško jezerje je največje visoko barje v Sloveniji. Je del gozdnega rezervata in življenski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Značilnost tega barja je dvajset jezerc, imenovanih BARSKA OKNA. Od tod tudi ime Lovrenškega jezera. Starost barja je ocenjena na približno 8000 let in je poledenelega nastanka. Celotno območje barja nima višinskega dotoka in se napaja izključno s padavinami.


Saša Katava
PLANINSKA JAMA

Planinska jama ima 6 km dolge rove do 70m visoke in 40m široke, s katerimi je največja vodna jama v Sloveniji. Njeno podzemeljsko sotočje je iz dveh rek Pivke in Raka. Združene vode izvirajo iz Planinske jame kot Unica. Ta se nato celih 18 km vije po planinskem polju in na njegovem severozahodnem obrobju ponovno ponikne. Pri Vrhniki pride na dan kot Ljubljanica. Tudi v Planinski jami živi Človeška ribica.

ČLOVEŠKA RIBICA-MOČERIL
Živi v dinarskem svetu Slovenije in v severovzhodnem delu Italije. Je odrasla žival, ki ostane celo življenje na stopnji ličinke.
 »Človeška ribica (Proteus anguinus) je repata dvoživka, ki diha s pljuči in škrgami - je endemit slovenskega dinarskega krasa, zavarovan že od leta 1922.« (Internet, http://www.sigov.si/vrs/slo/o-sloveniji/geografske-regije.html#6)


Adela Sijarić in Ivana Sičaja
VIPAVSKE MLAKE

Javnosti je postalo znano mokrišče Mlake, ki leži ob rečici Gacki, na površini 1 km2 ob vznožju Nanosa med naseljema Vipava in Podnanosom šele leta 1998.

Pod čarom visokim prebivam,
z bistro vodico se umivam,
gledam dolinico prekrasno,
vidim Vipavo…
Tako poje stara pesem o lepotah vipavske doline.

Od pomladi do pozne jeseni se spreletavajo po cvetovih travniških cvetlic številni metulji. Kar polovica vseh slovenskih dnevnih vrst (45)jih živi na Mlakah. Nekateri od njih, n.pr. petelinček in pisani lepotec, so zaščiteni.
Pred dobrimi dvajsetimi leti pa so žal agromelioracije dodobra spremenile lepo krajinsko lice in iz nje naredile kulturno stepo.


 

Azra Hažič, Aleksandra Mičić in Aleksandra Kovačič
PLANINSKO POLJE

Poleg Cerkniškega polja je Planinsko polje najbolj znano kraško polje v sistemu Kraške reke Ljubljanice. Polje je dolgo 6 km, 3,5km široko in je brez površinskih vodnih pritokov. Večji del obrobja in dno polja gradijo nepropustni dolomiti, zaradi katerih tečejo kraške vode po površju. Ponovno pa ponikajo v propustni apnenec na severu strani polja. Glavni vodotok Unica izvira iz Planinske jame. Pritoka Unice pa sta Malenščica in hudourniška Škratovka. Unica se zaradi majhnega strmca pri prečkanju polja vije v slikovitih meandrih v dolžini 18 km V Evropi je to najbolj severozahodno nahajališče redke in ogrožene vrste travniške morske čebulice Shilalitardiere.
 Mlipan
Slika 33: Lipan
Reka Unica privavlja s svojim ribjim bogastvom (lipani) številne ribiče vsega sveta. Uniške trofejne postrvi spadajo med najlepše v Sloveniji. Ribarjenje je dovoljeno od maja do novembra.

Jovica Bacić in Dalibor Džajić
CERKNIŠKO JEZERO

V osrčju Notranjske, obdano z notranjskim grebenom Javornikov, leži slovito Cerkniško polje s presihajočim jezerom, ki ob deževnih dneh zalije dno kotanje. Slavo te naravne znamenitosti je že pred tremi stoletji v svet ponesel Valvasor, še danes pa obiskovalci občudujejo številne kraške pojave ob jezeru in pestro življenje ptic, ki so tu našle prebivališče dolgih selitvenih poteh.
Cerkniško polje je velika turistična atrakcija in znamenitost, ker je jezerska voda v poletnih mesecih osvežilna in mrzla. Posebej zanimiva pa je maketa Cerkniškega polja v vasi Dolenje jezero.


 

Mladenka Nikolić, Mediha Mustafić in Stana Tošić
ŠTURMOVCI

Krajinski park Šturmovci, ki je poplavno območje leži ob reki Dravi. Omejeno je s Ptujskim jezerom, reko Dravinjo s haloškim robom, z Dravo in videmsko ježo. Šturmovški otok je največji otok v državi in je velik 125 hektarjev. V njem najdemo različna življenjska okolja: prodišča, plitvine, mrtve rokave, studenčnice, poplavne gozdove, košene in nekošene travnike in grmovne sukcesije, peščene stene in nanose, mlake, tolmune in suhe privzdignjene prodnate prevole.
Tu so se ohranile številne rastlinske in živalske vrste kot so galebi, čigre, pobrežniki, race, čaplje ipd, ki brez rečne dinamike in poplav ne morejo preživeti. Samo v Šturmovcih je bilo ugotovljenih 237 vrst ptic, 493 vrst rastlin in 36 vrst kačjih pastirjev. Med njimi so številne redke in ogrožene vrste.
V parku lahko vidimo številne vrste ptic, kot so npr. vodomec Alcedo atthis, mali martinec Actitis hypoleucos, mali deževnik Charadrius dubius in občasno celo obrežna lastovka Riaparia riparia, sirijski detel Dendrocopus siriacus, smrdokavra Upupa epops in rjavi srakoper Lanius collurio
V Šturmovcih sta dve obliki travišč. Prva oblika so »krči«, manjši travniki, na katerih skoraj ni dreves, kvečjemu kakšen grm; druga oblika pa so gozdni travniki, ki so verjetno nastali, ko so ljudje kosili travo okoli dreves za seno in nastilj. Tako so Šturmovci od daleč še zmeraj videti kot mogočen poplavni gozd, ko pridete vanj, pa se vidijo le  travniki. Na travnikih najdemo številne vrste divjih orhidej.
OGROŽENOST
Gospodarstvo z elektrarnami in melioracijami uničuje večino poplavnih gozdov in travnikov. UNESCO je krajinski park Šturmovce uvrstil med zavarovana območja. To naj bi bil rezervat, ki bi se raztezal ob Dravi in Muri v kar štirih državah: Avstriji, Sloveniji, Madžarski in Hrvaški.
Na vrh         Naprej