Ogrozenevrste

TRAVIŠČA ŠAŠJE TRSTIŠČE RUMENO OBARVANO MOKRIŠČE ŽIVALSVO DVOŽIVKE KAČJI PASTIRJI PTICE NA LJUBLJANSKEM BARJU BARJANSKA ŽELVA

Goran Gogić in Aco Kojić
OGROŽENE RASTLINSKE IN ŽIVALSKE VRSTE

Slika 13: Močvirska perunika, Veliki poletni zvonček	Slika 14:Smrečica, Streluša
Slika 15: Jezerski biček in Močvirska kukavica	Slika 16: Navaden trs

TRAVIŠČNA IN MOČVIRNA VEGETACIJA

TRAVIŠČA

ZNAČILNOSTI MOČVIRNIH VEGETACIJ
Tako kot vsa vegetacija so tudi travišča in močvirna vegetacija v Sloveniji odraz zgodovinskega razvoja. Ker je človek delal, je spreminjal okolje. Danes pa se že veliko ljudi zaveda, da bi morali ohranjati pestrost ekosistemov in kulturnih krajin ter zavarovati in ohraniti vegetacijske tipe, ki so ogroženi.
ZNAČILNOSTI VLAŽNIH TRAVIŠČ
Vlažne oblike močvirne vegetacije so primarnega nastanka, vendar le večinoma na obsežnejših poplavah ali zamočvirjenih predelih. Vlažna travišča so občutljiva na spremembo vlage. Zaradi hidromelioracije so propadle večje združbe na površinah Slovenije.
OGROŽENOST TRAVIŠČ
Mnoge združbe so ogrožene, kot celotna biogeneza, v nekaterih pa so ogrožene le posamezne vrste.

Boris Milovanovič, Danijel Kovačevič in Denis Jusič
ŠAŠJE

Na Dolenjskem mu pravijo mužana, na Štajerskem pa čreta. Nobena od teh imen ni slovenska. Predvsem porašča obrežne, plitvejše predele kopišč in raste v globoki vodi. To so kopenske rastline. Nekatere vrste zdržijo precej časa pod vodo, najdlje tam, kjer so poplave. Naseljujejo jih kopne in vodne živali. To so kačji pastirji, dvoživke in plazilci. V šašju so ljudje odlagali veliko smeti.

Slika 15: Slepec

TRSTIŠČE

Trs raste tako na suhem kot na vodi. Najdemo ga tudi na bregovih potokov in rek. Štiri metre visok trs lahko raste iz meter globoke vode. Odmrli trs se pojavlja kot olesenela stebljika. V anaerobnih, obdobjih zlasti poleti in jeseni, v močvirju primanjkuje kisika.
OGROŽENOST
Ljudje so začeli graditi sanitarna močvirja v upanju, da bo z zasipavanjem in zažiganjem zaenkrat vsega konec.
ZNAČILNE RASTLINE
Ker je v trstišču trs prevladujoča rastlina, je drugih rastlin izredno malo. Na poplavnih tleh raste pokončni snežak in na vodi plava mala vodna leča. Neopazni rastlini sta navadna mokrica in potočna zvezdica.
Mokrišča se ponašajo s prepleti barjanskih travnikov, grmišči ter močvirskimi rastlinami, kot sta logarica in izjemno redka orhideja Loeselijeva grezovka.
Slika 16: Navaden trs

Amanda Domić in Sandra Šterk
RUMENO OBARVANO MOKRIŠČE

1. Rumeni blatnik
Je vodna rastlina iz razvejanega rizoma. Cvetovi vabijo žuželke opraševalke z zelo močnim alkoholu podobnim vonjem.
Raste v stoječih in počasi tekočih rekah
2. Plazeča zlatica
Je pogostejša domača zlatica. Uspeva na vlažnih travnikih, ob poteh in obrežjih. Najdemo jo tudi v alpskih predelih. Je nekoliko strupena.
3. Ripeča zlatica
Ta zlatičnica uspeva na travnikih, pašnikih in ob poteh. Strup daje oster okus, zato se ji živina na pašnikih od daleč izogiba. Posušena med senom izgubi strupenost.
4. Navadna kalužnica
Spada v družino zlatičnic. Uspeva na tleh, ki so vlažna zaradi talne vode. Najdemo jo na močvirskih travnikih, na jezerskih in rečnih nabrežjih, v obvodnih gozdovih.
5. Spomladanska lopatica
Ta zgodnja spomladna rastlina je vidna na lokah, v mešanih gozdovih, v vlažnih parkih in vrtovih. Strupeno cvetlico oprašujejo žuželke, seme raznašajo mravlje.
Danijela Babič, Suzana Mičič in Alen Murič
JELŠEV GREZ

Prvotno prebivališče črne jelše sta poplavni gozd, gozdni zamok, ohranila se je tudi ob ravninskih potokih in vodnih jarkih na poljih z visoko podtalnico. Jelšev les je gospodarsko nezanimiv, enako velja za steljo podrastnih šašev. Jelšev gozd je ena redkih ohranjenih sestavin predkulturne pokrajine. V njem se srečujemo s pragozdnimi prvinami, kakor je naprimer veliko odmrlih vej in trhlih debel kot posledica hitre rasti in kratke življenske dobe. Jelšev grez je tako po eni strani močvirni gozd na vrhuncu razvoja, po drugi strani pa se črna jelša zaradi hitre rasti vse več uporablja za pridobivanje industrijskega lesa v jelševih naseljih.

Slika 17: Jelša

Ker živi črna jelša v sožitju s koreninskimi bakterijami je izredno bogata z beljakovinami.Listni opad vpliva na tla, jih nahranjuje in nasičuje.
OGROŽENOST
Jelševi grezi so poljedelcem v napoto pri zaokroževanju zemljišč, gozdarji pa z njimi ne vedo kaj početi in celo botaniki jih ne priznavajo kot ogrožene gozdne vegetacije.

Samir Čehić, Alen Jusufagić, Zoran Vukajlović in Dalibor Savanović
ŽIVALSVO

Slika 18: Želva sklednica

ZNAČILNOSTI ŽIVALI
V mokriščih lahko srečamo veliko vrst živalic, kot so metulji, dvoživke in kačji pastirji, ob obraščenih kanalih želve. Mokrišča so prijetna bivanja za vrste ptic, ki so drugje izgubile svoja življenska okolja. Najbolj značilna je tukalica. Zelo občutljiva je na nihanje vode. Giblje se pretežno na tleh.

DVOŽIVKE
Zelena rega

Zelena rega ima varovalno barvo kot jo ima list.

Slika 20: Zelena rega

Urh

Urh spominja po koži na krastačo, po obliki pa na žabo. Ko ga je strah, se obrne na hrbet in s tem pokaže svoj rumeni trebušček.
Če bi ga dali v usta, bi dobili neprijetna vnetja sluznice.
Zimo preživi na kopnem, zarit v zemljo.
Urhi spadajo med najbolj ljubke terarijske živalice. Kmalu se navadi tudi na deževnike.

KARAS ALI KORESELJ
Odrasel karas meri 30 cm in tehta 250 gramov. Ima globje telo kot krap. Ob ustih nima brčic

Žiga Antonič in Denis Derviševič
KAČJI PASTIRJI

ENAKOKRILI KAČJI PASTIR

Na prvi pogled se zdi, da so po obliki in načinu življenja zelo podobni svojim sorodnikom dvokrilnim kačjim pastirjem, vendar se po številnih pomembnih znakih razlikujejo od njih. Samice imajo nekoliko širše in manj živahno obarvane zadke kot samci. Krila enakokrilih pastirjev imajo zaokrožene konce kril in so približno enako velika. Manjše oči so nameščene na obeh straneh glave, veliki očesi raznolikih kačjih pastirjev pa se stikata na vrhu glave. Enakokrili kačji pastirji so slabši letalci kot njihovi raznokrili sorodniki. Poznamo več vrst kačjih pastirjev: Navadni, z gredljem, Progasti, Kraljevski, Lisasti, Potočni, Ploščati, Modri, Jekleno modri.
Ličinke živijo v vodi. Hranijo se z malimi živalimi.
PARITVENI OBRED
Samec z zadkovomi ščipalkami zgrabi samico za vrat, ona ukrivi zadek in samec ji izloči seme iz posebnega organa na začetku zadka.

Slika 21: Kačji pastir

Jovica Bojič, Slavica Nikolič in Dalila Duraković, Mladen Tešić, Marko Čikić, Mirza Duraković
PTICE NA LJUBLJANSKEM BARJU

GRMOVŠČICA

Slika 22: Grmovščica

Živi v visokodebelnih, svetlih, listnatih in mešanih gozdovih, najraje pa ima stare bukove gozdove. Prepoznamo jih po njeni brenčeči pesmi :sib-sib-sib-sirr.

TUKALICA Slika 23: Tukalica	ČRNA ŠTORKLJA Slika 24: Črna štorklja
SINICA Slika 25: Sinica	NAVADNA ČIGRA Slika 26: Navadna čigra
VELIKI ŠKURH Slika 27: Veliki škurh	KOSEC Slika 28: Kosec

Marko Čikić., Amir Hajdarević in Mirza Dizdarević
MALI DEŽEVNIK

Pri malem deževniku je zgornja stran prsteno rjava, spodnja pa bela. Črna čelna proga je od rjave glave ločena z belim robom. Zelo hitro teče in je zelo družabna. Oglaša se s »piu« med letom pa »grie- grie » Hrani se s majhnimi živalmi, gnezdi v bližini vode

Sara Delalič in Ilda Bečič
SIVA ČAPLJA

Najbolj znana in najbolj razširjenja močvirska ptica v svetu je SIVA ČAPLJA. Zraste 90 do 100 cm. Zadržuje se v bregovih, v močvirjih in sladkih vodah. Pozimi jo videvamo tudi po poljih kjer lovi voluharice. Pri nas gnezdi 400-500 parov, pred vsem na vzhodu države, ob velikih rekah.
Leti kot vse čaplje z esasto zavitem vratom in iztegnjenimi nogami, s krili zamahuje počasi. Med letom kliče z glasom » KRAIK«. Lovi med počasno hojo in v plitvi vodi. Prehranjuje se z belimi ribami, dvoživkami in sesalci. Pogosto miruje z izpostegnjenim vratom na robu vode. Gnezda iz dračja v naselbinah visoko na drevju so obložena z mehkimi snovmi. Izvalitev traja 25 do 27 dni, skoti pa se od 4-5 mladičev.

Slika 29: Siva čaplja

Slika 30: Čaplja

Anže Trobec
KVAKAČ

Slika 31: Kvakač

Kvakač je eden od simbolov ogroženosti srednje evropskih lok; v Sloveniji je verjetno zadnjič gnezdil leta 1979 prav v Šturmovcih. Drugo ime za to ptico je ponočna čaplja.
V višino meri od 56 – 58 cm. Je bolj čokat in ima močnejši kljun kot druge čaplje. Najbolj je igriv ponoči, ker takrat tudi lovi.

Denis Abdijanović in Edin Rujović
VIDRA

Vidra živi na barju in je ogrožena žival.

Jelena Milič in Ajda Halilagič
BARJANSKA ŽELVA

Slika 33: Močvirska sklednica

Želve so pripadniki plazilcev iz reda želv. Želve ponavadi po razmeroma kratkem in širokem telesu obdaja oklep iz koščenih plošč. Oklep želv navadno prekriva poroženela snov ali usnjata koža. Želve imajo namesto zob poroženele čeljusti, ki so kot kljun z ostrimi zobovi. Vse želve odlagajo jajca zato morajo priti na kopno, če so na vodi. Barjanska želva spada med ogrožene živali Ljubljanskega barja!
Želve so na kopnem okorne, vendar vse, tudi vodne odlagajo jajca na kopno.
Edina naša samonikla sladkovodna vrsta je močvirska sklednica iz družine sklednic. Ima rumene in temne pege. Oklep meri do 25 cm. Živi v čistih vodah. Rada se sonči. Hrani se z majhnimi živalmi pa tudi z rastlinami. V ujetništvu lahko doživi 100 let. Jajca odlaga v zemljo, kjer lahko tudi prezimijo.

Na vrh Naprej