Elvir Djedović, Edin Rujević in Jovica Bojić
BOGASTVO VODE

Na ozemlju Slovenije, ki meri 20230 km2, pade v področju na leto okrog 1567 mm (liter na m2) padavin. Od vode sta odvisna nastanek in obstoj življenja, in drži rek »VODA JE ŽIVLJENJE«. Voda odloča o življenju ljudi, družbeni blaginji in oblikuje življenjske vzorce.
PITNA VODA
Pogosto nas od vse vode, ki nas obkroža, najbolj zanima pitna voda. Ker kemično čiste vode v naravnem okolju ni, saj so v vsaki vodi raztopljene snovi, ugotavljamo neoporečnost vode po kakovostnih standardih, ki so mednarodno usklajeni.

REKE
Slovenija ima skoraj 27 tisoč km rečnih strug. Dobra tretjina vodotokov je hudourniških, le petina (46) rek je daljših od 25 km, več kot 100 km pa so dolge le SAVA, DRAVA, KOLPA in SAVINJA. Pretežni del slovenskih voda odteka proti Črnemu morju. V to povodje spada več kot 80 odstotkov slovenskega ozemlja, preostalo pa sodi k jadranskemu povodju.
Tudi reke človek vse bolj podreja svojim kratkoročnim interesom. Onesnaženje površinskih vodotokov povzročajo izpusti industrijskih in komunalnih odpadnih voda in spiranje urbaniziranih površin.
VODE NA KOPNEM
so podzemske in površinske.
PODTALNICE
Podtalna voda ali podtalnica spada med podzemske vode.
Podtalnica je glavni vir pitne vode. Je pomemben naravni vir pitne vode. Nahaja se med kamninami in sedimenti v podtalju.
IZVIRI IN VODNJAKI
Izvir nastane tam, kjer gladina podtalnice doseže površje. Pogosto jih najdemo na meji med prepustnimi in neprepustnimi tlemi, ob prelomih, ali kjer razpoke in kraški rovi sekajo površje. Podtalnica se napaja s pronicanjem vode, ki pada na površje, prodira skozi tla in skozi nad gladino podtalnice ležečim sedimentom ali kamninami. Delci sedimentov, oziroma kamnin so filter in mehansko ter kemično očistijo vodo, ki pronica skoznje.
Podtalnica se giblje od višje ležečih področij k nižjim. Hitrost gibanja je navadno majhna, odvisno od nagiba in propustnosti vodonosnika. Gladina podtalnice pa je v grobem vzporedna s površjem. Črpanje podtalnice preusmeri gibanje vode proti vodnjaku.
Veliko podtalnic je na zahodu, jugozahodu, jugu in jugovzgodu države, to je na novomeškem območju, v Beli in Suhi Krajini, na Trnovsko-Banjiški planoti, Slovenskih Konjicah in Halozah.
NAŠ NAJVEČJI VODNI REZERVAR PA JE KRAS
ONESNAŽEVANJE
Podtalnice onesnažujejo kmetijstvo, urbana območja, promet in deponije smeti. Deževnica pronica skozi smeti in jih tako nosi v podtalnico.

PITNA VODA V LJUBLJANI

KAJ LAHKO STORIMO, DA BI PILI ČISTO VODO?
V mestni občini Ljubljana se zavedajo, kako pomembno vlogo ima oskrba s pitno vodo za kakovost življenja. Zato morajo krojiti ustrezno rabo prostora, kjer bodo vodovarstveni interesi prevladali nad ekonomskimi. Kot so zapisali v prostorski zasnovi Mestne občine Ljubljana je varna oskrba s pitno vodo prednostna naloga. Za zaščito vodnih zajetij na zahodnem delu Ljubljanskega polja nameravajo preseliti nekatere industrijske cone, ki so bile v preteklosti neustrezno oziroma andmistritivno umešane v prostor.
OD KOD PIJEMO VODO?
Mesto Ljubljana ima ugodne naravne pogoje za oskrbo s pitno vodo, saj sta oba dela Ljubljanske kotline, Ljubljansko polje in Ljubljansko barje tudi vodna vira mesta. Prav pod mestom in v njegovi neposredni bližini so velike zaloge podzemne vode. Ta se na poti do črpališč pretaka skozi nekaj ton debele naravne peščene filtre in zasluge te naravne lastnosti je, da vode ni treba čistiti.
 
KAKŠNO VODO PIJEMO V LJUBLJANI?
Pitna voda je ena od nadzorovanih živil, saj izvajamo vsakodnevni nadzor nad njeno kakovostjo. Meščani pijemo svežo pitno vodo, ki ne potrebuje predpriprav, kot sta čiščenje ali kloriranje.
KAJ OGROŽA PITNO VODO V LJUBLJANI?
Promet na neurejenih prometnicah in nevarnost poškodb prevoznih sredstev med prevažanjem tovora po cestah, katerih trase potekajo prek vodovarstvenih območjih, neurejena skladišča, malomarno vedenje posameznikov, nepravilna raba sredstev za zalivanje, industrija, obrt in storitvena dejavnost, kmetijska dejavnost in nelagodni posegi v prostor. Najpomembnejši vir pitne vode v Ljubljani je podzemna voda, ki je v prednjih nanosih reke Save – vodonosniku Ljubljanskega polja.
KAJ LAHKO STORIMO MEŠČANI, KI NAM NI VSEENO?
-Naravnih virov ne izkoriščajmo!
-Pitno vodo uporabljamo smotrno in v vzmernih količinah.
-Če se naše opadne vode zbirajo v greznici, poskrbimo za senacijo in vgradnjo atestirane male čistilne naprave!
-Pazimo, da po nepotrebnem ne uporabljamo nevarnih in škodljivih snovi ter jih ne skladiščimo!
-Odpadnih snovi ne zlivamo, odlagamo ali mečemo v okolje!
-Z detergenti in pralnimi praški varčujemo!
-Redno preverjajmo stanje cisteren za olje!

Na vrh               Naprej