            

 |
Aleksander je bil leta 340 pr. n. št., ko je štel 16 let, že sposoben
regentstva in je, kadar je bil oče odsoten zaradi vojnih pohodov,
prevzel kraljevsko oblast in čuval državni pečat.
Še istega leta je
Aleksander vodil vojni pohod proti nepokornim Majdom in si jih znova
podjarmil, zavzel njihovo glavno mesto, barbare pregnal, v mestu naselil
druge priseljence ter mestu dal ime Aleksandropolis.
Leta 338 pr. n. št. je Filip povedel svojo vojsko nad Grke in jih v
bitki pri Hajroneji odločilno premagal. Aleksander je v tej bitki
poveljeval levemu krilu vojske. Po zmagi so Aleksandru ukazali, naj
Atencem odnese pepel njihovih vojakov, ki so padli v bitki. Tokrat je
bil Aleksander prvič in zadnjič v Atenah - mestu, katerega kulturo je
neizmerno občudoval.
Po tej prelomni bitki je Makedonija leta 337 pr. n. št. z ostalimi
grškimi državicami, z izjemo Šparte, podpisala Korintsko pogodbo, v
kateri so se udeleženi dogovorili za »medsebojni mir«, vsaka država je
bila priznana za svobodno in neodvisno, vendar po določilih pogodbe.
Uradno je bila Korintska zaveza sklenjena z namenom, da se napove vojna
Perziji ter da se maščuje skrunitev Grčije. Makedonski kralj Filip II.
je bil imenovan za hegemona, vrhovnega generala, ki mu je bilo dano
poveljevanje nad skupno vojsko Makedonije in grških držav.
|