Aleksander Makedonski - Aleksandrova mladost
Aleksander MakedonskiAleksandrova mladostPrve Aleksandrove bitkeBitka pri IsuZasedba EgiptaBitka pri GavgamelahZadnja dejanjaAleksandrova smrtRazpad državeGaj Julij CezarNapoleon BonaparteBenitto MussoliniAdolf Hitler

 

 

Začetna

O meni

 Izobraževanje Aleksandra Velikega, sina Filipa II. Makedonskega in Olimpije, je bilo prepuščeno Aristotelu, ki ga je seznanil s klasično grško kulturo (Homerjevi epi in grške tragedije). Aristotel je ostal njegov prijatelj vse življenje. Aleksander Veliki je bil močno čustveno navezan na mater Olimpijo, od katere se po njeni ločitvi od očeta ni hotel oddaljiti.

Njeni vplivi se kažejo v Aleksandrovem prepričanju, da je Ahilov potomec po materini strani in Eraklov po očetovi. Pri borih trinajstih letih (dvanajstih po drugih virih) je ukrotil konja Bukefala, kar pred njim še ni uspelo nikomur. Ker je ugotovil, da se konj boji lastne sence, ga je postavil proti soncu, preden ga je zajahal. Pri šestnajstih letih je med Filipovo odsotnostjo prevzel kraljevske dolžnosti.

Leta 338 pr. n. št. je sodeloval pri bitki pri Heroniji, v kateri je Filip II. Makedonski premagal vojsko atenske zveze. Na čelu makedonske konjenice je premagal tudi tebanski bataljon. Dve leti pozneje, 336 pr. n. št., je bil ubit njegov oče in Aleksander je postal makedonski kralj. Grška mesta so skušala izkoristiti njegovo mladost, da bi se osvobodila izpod makedonske nadvlade. Kmalu je Aleksander do tal uničil Tebe, pri čemer je prihranil le templje in hišo pesnika Pindarja.

Ta kratka in krvava vojna je strla uporniški duh ostalih grških mest, ki so obnovila pakt iz leta 336 pr. n. št. med Filipom II. in korintsko zvezo.