EVROPSKA VAS 2008/2009- IRSKA         

URADNI IN NEURADNI IRSKI SIMBOLI

DOMOV

INFO O DRŽAVI
                                                                        
GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA

PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO

DRŽAVNI SIMBOLI

KNJIŽEVNOST

GLASBA

ŠPORT

TURIZEM

VIRI IN LITERATURA

Irska ime nekaj »uradnih« in »neuradnih« simbolov.

Irska zastava je zeleno – belo – oranžna. Uradne razlage o pomenu barv v zastavi ni, pravijo pa, da zelena barva zastopa katoliško ljudstvo, oranžna protestantsko ljudstvo, bela pa mir med njimi.

Harfa je že dolgo tradicionalni simbol Irske. Glasbeniki starodavnih vodij so igrali na harfo in danes harfo najdemo na kovancih (na vseh kovancih je isti simbol Irske – harfa), na predsedniški zastavi, uniformah, državnem grbu. Keltska harfa naj bi predstavljala nesmrtnost duše.
Grbovna harfa naj bi bila harfa Briana Boruja, vladarja v 11. stoletju. 

           


 

Sveti Patrick je gotovo najbolj priljubljen svetnik na Irskem, saj še danes lahko slišite pozdrav: naj te blagoslovijo bog, Marija in Patrick. Preden je bil posvečen v svetnika, so ga za takega razglasili že Irci sami. Živel naj bi v 5. stoletju in je zaslužen za pokristjanjevanje Irske. Menda je bil v suženjstvu med pogani, kjer je moral pasti ovce. Prikazal naj bi se mu angel in mu velel, naj pobegne. Prek Britanije se je zatekel v Francijo, kjer je bil 20 let menih. Tam ga je spet obiskal angel. Tokrat mu je naročil, naj se vrne v deželo, kjer je bil suženj in naj poskrbi, da bodo pogani sprejeli krščansko vero. Pred odhodom ga je za pomembno nalogo blagoslovil sam papež Celestin. S 24 spremljevalci je prišel na območje današnje Irske pozimi leta 432. Sv. Patrick je vedel, da bo nalogo lahko izpolnil samo, če bo na svojo stran pridobil mogočnega kralja Tare Laoghaira. Na obisku pri kralju je Sv. Patrick izruval triperesno deteljico in z njeno pomočjo razložil troedinost v krščanstvu. Kralj je bil menda tako očaran, da je Sv. Patricku dovolil neomejeno širjenje krščanstva po njegovem kraljestvu.

Sv. Patrick je umrl nekje med letoma 463 in 493, datum njegove smrti, 17. marec, pa naj bi bil že od devetega stoletja naprej za Irce praznik v njegov spomin.

Triperesna deteljica (The Shamrock) je povezana s zavetnikom Irske, sv. Patrickom. Na obisku pri kralju je Sv. Patrick izruval triperesno deteljico in z njeno pomočjo razložil troedinost v krščanstvu. Na nacionalni praznik, 17. marca, vsak Irec nosi vsaj eno deteljico na svojem oblačilu, na splošno pa ima deteljica velik pomen pri praznovanju nacionalnega praznika.

Keltski križ imenujejo tudi visoki križ. Izvira iz 10. stoletja in je »mešanica« med tradicionalnim krščanskim križem in poganskim čaščenjem sonca. Številne križe je še vedno mogoče najti na podeželju na Irskem in v jugovzhodni Angliji. Oblika križev se spreminja glede na njihovo starost in kraj izdelave, vedno pa ima v sečišču krog in križ vedno je dovršeno okrašen s podobami iz Biblije in keltskimi simboli, kot so vozli in spirale.

Keltska kultura se je prenesla po ustnem izročilu; nikoli niso zapisovali svoje zgodovine in dejstev.

Starodavna keltska simbolika je bila polna prepletajočih vzorcev, kompleksnih vozlov, spiral in vijug in živalskih oblik ter živahnih barv. Zgodnji Kelti so svojo umetnost izražali predvsem v kovinskem nakitu, ornamentih na orožju (bili so neustrašni bojevniki), figurah in lončenini.

Ko je v keltske dežele privršalo krščanstvo, so se tedanji menihi preprosto prilagodili in prevzeli veliko keltskih tradicionalnih oblik. Tako je nastal keltski križ, ali denimo drevo življenja.

          

Škrat Leprechaun je škrat, ki je tradicionalno oblečen v zeleno, na glavi ima klobuk in predpasnik iz usnja. Je visok približno 2 čevlja in si lasti lonec zlata. Če najdeš škrata in ga uspeš zadržati v svoji bližini, ti mora povedati, kje je shranil zlato. Pogosto najdemo ob škratu poleg lonca zlata tudi mavrico. Legenda pravi, da moraš slediti mavrici do njenega konca in našel boš lonec z zlatom.

Prstan »Claddagh Ring« je verjetno najbolj znan kos irskega nakita in ima bogato zgodovino. Zgodnji primerki prstana datirajo okoli leta 1700 in ga povezujejo z malo ribiško vasico Claddagh blizu kraja Galway. Ljubezen (srce), vera in prijateljstvo (dlani) in zvestoba (krona) so simboli, ki jih razberemo iz prstana.

Guinness

Ko je Arthur Guinness leta 1759 podpisal 9000 let dolgo pogodbo za najem pivovarne ob St. James Gate v Dublinu in pričel s proizvodnjo svojega piva, si verjetno ni predstavljal, da bo njegovo ime postalo sinonim za Dublin. Ko je pričel z delom, je bila pivovarska industrija v mestu v upadu in pivo je bilo na podeželju skorajda nepoznano, uvoženo pivo iz Anglije pa precej boljše od domačega. Arthur Guinness je v tem videl izziv. Pričel je s proizvodnjo takšnega piva, pri katerem je ključno praženje ječmena. Rezultat prizadevnega dela se je pokazal 19. maja 1769, ko so naložili prvih 6 sodov Guinnessa na ladjo za Anglijo, v 19. stoletju pa so ga začeli množično izvažati po celem svetu. Danes je Guinnessova pivovarna največja v Evropi in izvaža pivo v več kot 120 držav. Za proizvodnjo Guinnessa potrebujejo ječmen, vodo, hmelj in kvas, kot peto sestavino za Guinness pa Irci štejejo samega Arthurja Guinnessa, saj brez njega piva, ki ga poznamo, ne bi bilo.

 

Točenje Guinnessa je prav poseben proces – potrebno ga je točiti v dveh delih. Najprej točaj pod kotom 45 stopinj napolni dve tretjini kozarca, ki ga nato postavi na pult in počaka, da se pijača usede. Nato dolije pivo do roba. Popoln 'pint' Guinnessa se tako natoči v 119,5 sekundah.

Irske pivnice (Irski pubi)

Priljubljene »Irish pube« so Irci izvozili po celem svetu. Edinstveni niso zgolj nostalgični izobeski na stenah, lesene mize in stoli, temveč atmosfera, ki jo v njih naredijo Irci – s petjem, glasnim govorjenjem in smehom. V Irskem pubu se boste takoj počutili dobrodošle, vzdušje in prijaznost nista nikdar prisiljeni, saj vas ne bodo postregli kot stranko, temveč kot prijatelja. Dobremu vzdušju in druženju v pubih, ki mu Irci rečejo 'craic', se ni možno upreti.

 

 

 
© 2007. III. osnovna šola Celje. Vse pravice pridržane!                                                                                                                           Stran ureja: Urška Sotler