GLASBA IN PLES 

DOMOV INFO O DRŽAVI                                                                          GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO DRŽAVNI SIMBOLI KNJIŽEVNOST GLASBA ŠPORT TURIZEM VIRI IN LITERATURA	Irska glasba je vitalna, živa tradicija. Glasbeniki igrajo na celo vrsto glasbil – ne toliko na harfo, ki je nekakšen simbol Irske vse od 12. stoletja (kot plemiško glasbilo), ampak na gosli, flavto, kositrno piščal, harmoniko in kitaro ter tudi na dve specifični irski glasbili: uilleanske dude – podobne so navadnim dudam, vendar se jih napihuje z mehom in ne s sapo – ter z okroglim bobnom – bodhranom -  čez katerega je napeta kozja koža. Igrajo tudi na fidulo – to je v srednjem veku zelo razširjeno strunsko glasbilo, najpogosteje s petimi strunami, predhodnica poznejših godal, violine in viole.
	Prav irski lokali so najprimernejši prostor, da prisluhneš irski glasbi. Večina lokalov vsaj enkrat tedensko ponuja irsko glasbo v živo, v nekaterih pa lahko Ircem prisluhnete vsak dan. Glasbene predstava se pogosto zaključi z irsko narodno himno Amhrán na bhFíannn (Vojakova pesem), ob kateri vsi vstanejo in se s petjem pridružijo glasbenikom. Doživetje ob irski glasbi in pintu Guinnessa v irskem pubu je enkratno in neponovljivo, zato ga noben obiskovalec Dublina ali ostalih krajev na Irskem ne bi smel izpustiti. Razpoloženje v zraku, zabavo Irci imenujejo »craic«. V sedemdesetih letih preteklega stoletja so irski glasbeniki, med njimi so bili Dublinersi in Van Morrison, tradicionalno irsko glasbo popularizirali in nekaj let kasneje je skupina U2 postala ambasador keltskega roka. Irske skupine in pevci/pevke: The Dubliners, Van Morrison, U2, Sinead O'Connor, Enya, Ronan Keating, Bob Geldof, The Corrs, The Chieftains, The Pogues, Westlife, The Cranberries, Thin Lizzy ...
	Začetki irskih plesov so dokaj nejasni, obstajajo pa dokazi, da so bili med prvimi izvajalci keltski svečeniki, ki so plesali pri religioznih obredih, kjer so častili hrastovo drevo ter sonce. Sledi njihovih plesov v krogu so se ohranile v nekaterih stilih plesov vse do danes. Ko so Kelti prispeli na Irsko iz srednje Evrope pred več kot dva tisoč leti, so s seboj prinesli svoje ljudske plese in običaje. Anglo-normanska osvojitev v dvanajstem stoletju je s seboj pripeljala normanske običaje in kulturo. Carol je bil popularen normanski ples, kjer je bil glavni pevec na sredini kroga, obkrožen s plesalci, ki so za njim ponavljali verze. Ta ples so izvajali v zavzetih irskih mestih. Plese je spremljala glasba iz dud in harf. V hišah anglo-irske aristokracije, se je gospodar mnogokrat pridružil služabnikom pri nekaterih plesih. Plese so prirejali tudi med pogrebi. Žalujoči so plesali v krogu okoli krste ob glasbi dud. Nekje v osemnajstem stoletju se je na Irskem pojavil mojster plesa. Bil je potujoči plesni učitelj, ki je potoval od vasi do vasi in poučeval plese. V različnih delih Irske je bilo moč najti več različic istega plesa. Tako se je skozi stoletja zbirala in spreminjala bogata dediščina irskih plesov. Tako se danes plešejo: »jigs, reels, hornpipes, sets, half sets, polkas and step dances«. Solo ples ali step ples se je prvič pojavil v osemnajstem stoletju.