PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO

DOMOV INFO O DRŽAVI                                                                          GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO DRŽAVNI SIMBOLI KNJIŽEVNOST GLASBA ŠPORT TURIZEM VIRI IN LITERATURA	Leta 1841, tik pred obdobjem velike lakote, je na območju sedanje Irske živelo čez 6,5 milijona ljudi, ob štetju 10 let pozneje pa so jih našteli le še 5,1 milijona. Razliko so pokosile lakota in bolezni ali pa so se prebivalci izselili. Izseljevanje se je nadaljevalo tudi kasneje, zato je leta 1961 v državi živelo le še 2,8 milijona prebivalcev. Leta 2006 je na Irskem živelo 4 239 848 ljudi. Največja mesta so Dublin (900 000 preb.), Cork (180 000), Limerick (79 000), Galway (57 000), Waterford (44 000) in Dundalk (30 000). Kar 60 % ljudi živi v mestih, od teh približno polovica na območju Dublina. Irci so večinoma keltskega izvora. Večina prebivalstva je mladih (skoraj 50 % je mlajših od 25 let). Razlog za to sta precejšnji naravni prirastek in več let trajajoče izseljevanje (predvsem zaradi verskih razlogov) prek morja in v Veliko Britanijo. Irci so skoraj brez izjeme katoličani, le 4 % je protestantov. Življenjska doba: 77,9 let; moški – 75,27 let, ženske – 80,7 let
	Konec 80. let je bila Irska, ki se je Evropski uniji priključila leta 1973, poznana predvsem po svojih neuspehih: brezposelnost je bila na nepredstavljivo visoki ravni, izobražena delovna sila je odhajala, spopadali so se z visokim javnim dolgom in splošnim neugodjem. Danes je slika povsem drugačna. Irska je druga najbogatejša država v Evropski uniji, takoj za Luksemburgom. Država, ki je bila na stotine let poznana le po izseljevanjih, tragičnih pevcih, lakoti, državljanskih vojnah in bombnih napadih severnoirske separatistične organizacije IRA, ima danes BDP na prebivalca višji kot Nemčija, Francija in Velika Britanija in 20 odstotkov nad evropskim povprečjem. Pot, ki je Irsko vodila od "reveža" Evrope do ene najbogatejših držav, je trajala dobro desetletje in je zgled vsem novim državam članicam Evropske unije. Zgodba Irske je zgodba o uspehu. Obdobje hitre gospodarske rasti na Irskem se je začelo v 90. letih prejšnjega stoletja in končalo leta 2001 oz. 2002. Irska je ime "keltski tiger" dobila prav zaradi nepričakovanega gospodarskega uspeha, saj so jo primerjali z "azijskimi tigri", Južno Korejo, Singapurjem, Hongkongom in Tajvanom, ki so podobno rast doživele v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Irska gospodarska rast je posledica strokovne in inovativne vladne politike, dobrega sodelovanja med vlado, industrijo, kmetijstvom, sindikati ter predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, dojemljivosti za mednarodno trgovino, neposrednih tujih naložb in dobre izrabe sredstev iz evropskega proračuna. Velik poudarek so dajali višjemu izobraževanju in tehnološkim inovacijam, delovna sila pa je bila mlada, dinamična in visoko izobražena.
	Strokovnjaki so si edini, da so glavni adut irske uspešne gospodarske rasti prav izobraženo prebivalstvo in večja vlaganja sredstev v srednje in visoko šolstvo. Drugi pomemben dejavnik irskega uspeha pa je bil njen "baby-boom", ki je na Irskem trajal skoraj 34 let in je večji od evropskega, predvsem srednjeevropskega povprečja. Irska je zmanjšala tudi davke na osebne dohodke, kot tradicionalna država izseljevanja pa je napovedala tudi uvedbo "zelenih" kart za priseljence. Gospodarski razcvet Irske ni bil naključje, ampak rezultat dobro premišljenega vladnega programa, katerega temelj je bil konsenz med vsemi interesnimi skupinami v državi, in je dober zgled za nemalo evropskih držav. Leta 1949 je industrija zaposlovala 21 % zaposlenih, kmetijstvo pa 43 %. Leta 1999 je industrija zaposlovala že 29 %, kmetijstvo pa je 8,7 %. Povečal se je predvsem delež storitvenega sektorja, ki sedaj zaposluje več kot 62 % zaposlenih. Oktober, 2008 Irskemu gospodarstvu grozita dve leti recesije. Irski inštitut za gospodarske in družbene raziskave (ESRI) namreč ocenjuje, da se bo aktualna recesija irskega gospodarstva, prva po letu 1983, nadaljevala vse do konca leta 2009.