Page 38 - Glasilo
P. 38
38 LITERARNI KOTIČEK
MOJA DOMIŠLJIJA - MOJE VESOLJE VESOLJE VESOLJE
Moja domišljija je Z raketo v vesolje se peljemo, Potovanje v vesolje je lahko domišljija,
eno veliko vesolje. da si ga ogledamo. lahko je zabavna igra.
V njej krožijo planeti, Veliko o njem smo že slišali vsi, Seveda, vse to je le ena fantazija,
ki se imenujejo veselje, a večina od nas ga še videla ni. ko v vesolju srečaš vesoljskega tigra.
radost, prijateljstvo, Srečamo planete vse, Otroci v vesolju veliko potujejo,
zabava in hvaležnost. te lepe krogle barvaste. svoje sanje med vrstnike razdelijo,
Vse okrog nas se prelivajo barve
V moji domišljiji se začne in so kot čarobne otroške sanje. največ pa raziskujejo, želijo
lov za vesoljskim zakladom in vesoljske želje za vedno imajo.
Vse se blešči in lesketa,
po galaksiji. zvezdice nam mežikajo z neba. V vesolju je otroška igra takšna,
Imenuje se pogum! da igrač nikoli ne manjka.
To je dogodivščina! Tu in tam pa mimo nas,
nam zvezdni utrinki ustavijo čas. Otroške domišljije so na prvem mestu,
Moji planeti so pisanih barv, vsi otroci se igrajo v posladkanem testu.
čudovitih misli in sanj, Lahko smo obrnjeni na glavo,
ki so moj največji dar! saj tam je zrak lažji in zelo je zabavno. In ko je konec vesoljskih sanj,
domišljije in veliko igrač,
Domišljija je nekaj lepega Vesolje zelo je zanimivo, se otroci spet skupaj igrajo
in zanimivega kot čarobni prah. ampak mislim, da na Zemlji prav živimo.
in v mislih vesoljski svet imajo.
Nekega dne bo odšla in Lina Stožir, 4. b
s seboj vzela vso čarobnost. Armel Turković, 4. b
VESOLJE
Patrik Oprešnik , 4. b SKOK V SANJE
Vesolje, najlepša slika neba,
VESOLJE ker utrinki plujejo hitro, V posteljo se uležeš,
kar se le da, oči zapreš,
Ko se tema naredi, z raketo mimo Marsa leti,
prva lučka zasveti, Drejček pozdravi me! ura je že pozna,
kasneje luna zažari, domišljijo si odpreš.
takrat raketa odpre se in odnese Na Zemlji že sneži,
ter prinese veliko spominov. a mene ne skrbi, Že v hipu si na Luni,
ker na Luni ne sneži. tako, kot si si želel,
Ko prideš noter ti, glej, komet repatec
vesolje zažari, Ko vidim utrinek, je mimo priletel.
si zaželim,
na Neptunu si zelen, Ko si zamisliš,
na Veneri rumen. da na Plutonu zaživim, da na Jupitru bi bil,
zadnji planet osončja. tam si, kot bi mignil,
Potem na Marsu se ustaviš,
z Marsovčki poklepetaš V vesolju se vse blešči vidiš zvezde vse.
in kmalu padeš in vse lebdi,
v svet igrač. In ko si na Veneri,
zvezde migljajo vidiš čudesa
To konec bo počasi, in se z neba smehljajo.
raketa se ustavi, tega našega vesolja.
Vesolje je kot morje,
odpelje me domov, kjer astronavti kot pirati Nato pa zvezdni utrinek
na Zemljo, polno kinov. ponese te na našo Zemljo.
po osončju plujejo
Stela Krušič, 4. b in planete raziskujejo. Pokriješ se in rečeš:
Lahko noč.
Domen Robnik, 4. b
Nina Robnik, 4. b
