Page 42 - Glasilo
P. 42
42 LITERARNI KOTIČEK PRIJATELJSTVO prijateljev nikoli ne izdam, jim vedno
prisluhnem in pomagam, če to
ZIMA Prijateljstvo je ena pomembna človekova potrebujejo. Kadar so žalostni, jih
vrednota, kar so vedeli tudi fantje v zgodbi potolažim in jih skušam nasmejati. Ker
Zima je prišla, Ananas. Vodilo jih je pravilo, da vse, kar vem, da je pravega prijatelja težko najti,
sneg padel je z neba. imajo, delijo in če kaj ostane, dajo mlajšim naredim vse, da ohranim te, ki jih imam.
Pobelil je naš breg, sorodnikom. Vsi so izhajali iz revnih družin
da sankali se bomo spet. in starši jim niso mogli veliko nuditi. Fantje Ela Beriša, 6. b
so se vsak dan zbirali ob plaži, kjer so jim
Kepali se bomo mi, mimoidoči dali denar ali kakšen sadež. SREČANJE Z MARIJEM MORELOM
sankali se do noči.
Nekega zgodnjega jutra so Marija zbudile Nekega dne sem dobil priložnost, da
Ena, dve, tri in stenice in ker ni mogel spati dalje, je šel na preizkusim nov izum, časovni stroj. Odločil
že snežak stoji. plažo. Mimo njega je prišel tujec iz Afrike in sem se, da se odpravim v čas po prvi
mu podaril ananas, ga pobožal po laseh in svetovni vojni, ki sem si ga vedno želel
Ko pa se znoči, odšel. Marijo je bil kasneje lačen in ga je pol doživeti. Ko sem prispel v preteklost, sem
na peč hitimo vsi. pojedel, ostalo pa prihranil prijateljem. Ko se s parnim vlakom odpeljal do mesta Trst.
Mama kuha čaj, si je Mario ponovno zaželel ananas, se je
da toplo bo sedaj. odločil in ga sunil branjevki. Med begom so Hodil sem po ulicah in se čudil izgledu
fante dobili stražarji in jih odpeljali na mesta, ko sem zagledal v pristanišču zelo
Neža Kovač, 6. a policijsko postajo. Tam so želeli izvedeti, umazanega dečka. Bil je videti žalosten in
kdo je to storil. Peter se je žrtvoval za osamljen. Stopil sem do njega in ga
SPOMLADANSKA Marija in krivdo prevzel nase. To je zanj pozdravil. Odzdravil mi je, jaz pa sem ga
storil zato, ker je vedel, da je Marijo doma vprašal, kako mu je ime. Izvedel sem, da
Ko zima počasi zobe svoje skrije, vsak dan tepen in mu je to želel prihraniti. mu je ime Marijo. Vprašal sem ga, ali živi v
za hribom pa kočno sonce posije, bližini in pokazal je proti stanovanju na
se hitro odpravimo na sprehod v gozd, Prijateljstvo mi pomeni veliko, ker so poleg podstrešju. Zdelo se mi je, da je lačen, zato
da si ogledamo spomladansko norost. moje družine vedno ob meni in to zelo sem ga povabil v bližnjo kavarno na kakav
cenim. Z njimi preživim veliko lepih ni rogljič. Rade volje se mi je pridružil. Ko
Drevesa so živa, listi zeleni, trenutkov in se na njih vedno lahko sva dobila naročeno, sva začela klepetati.
pogledi z ljubeznijo so spet prepleteni. zanesem in jim zaupam. Dober prijatelj je Marijo je postal zelo zgovoren in mi je
Med krošnjami glasno in vse je veselo, tisti, ki nam vedno prisluhne, nas razume, povedal, da svojega očeta ne pozna in živi
nam svetuje in nas sprejme takšnega, kot samo z mamo, ki ga ne mara preveč.
saj ptički hitijo zopet na delo. smo. Mora biti prijazen, spoštljiv, odkrit, Pogosto je tepen, čeprav ni nič naredil.
zvest, velikodušen, potrpežljiv … Pri svojem Večkrat je lačen kot sit, zato s prijatelji
Cvetlica cvetlici se lepo dobrika, prijatelju si ne želim, da bi bil zahrbten, pogosto posedajo v pristanišču in čakajo na
ko sonce posveti se vse zasvetlika, tekmovalen, žaljiv, nesramen ali pa da bi ladje, ki tja pripeljejo različna živila. Včasih
izdajal moje skrivnosti. Za sebe mislim, da jim mornarji vržejo kakšen sadež ali pa jim
čebelice pridno na delo gredo, sem dober prijatelj, ker vedno svetujem, stranke na tržnici vržejo nekaj denarja, da si
da nam bo celo zimo sladko. tako kot mislim, da je prav in tudi povem, kupijo kruh. Fant se mi je zelo zasmilil, saj
če mislim, da je kdaj ravnal narobe. Svojih imam v svoji družini dovolj hrane in drugih
Jaka Košak, 6. a stvari, ki jih Marijo pogreša. Odločil sem se,
da mu dam nekaj denarja, ki ga je z
STRAH veseljem sprejel. Delil ga bo s svojimi
prijatelji kot vse drugo.
Ko se stemni,
na ulicah prižgejo se luči. Ko sem prišel domov, sem si rekel, da nikoli
Vsi otroci v posteljah že spijo nočem potovati v času. Raje sem v
in na dogodivščine v sanje hitijo. sedanjem času in brezskrbno igram igrice
na računalniku, kot bi se moral v drugem
Med spanjem pa se lahko zgodi, času boriti za preživetje.
da v glave prikradejo se nam
čudne stvari, Tristan Vengust, 6. b
ki nam poženejo strah v kosti.
Takrat mislimo na grozne stvari,
ki se končajo,
ko se zdani.
Odpremo oči in straha več ni!
Lana Kolar, 6. a
Peter Golež, 6. a Aneja Simon Grajžl, 6. b
