Page 46 - Glasilo
P. 46
46 LITERARNI KOTIČEK In tako se je vse skupaj začelo. Rekel sem Zato bodimo odgovorni in spoštujmo
mu, da je v Celju in niti sanjalo se mu ni, kje navodila oziroma ukrepe, da bomo vsi mi,
TREMA je to. "Sredi velike krize smo!" sem mu še posebej pa otroci s posebnimi
rekel, da bi me morda bolje razumel. A potrebami, dobili nazaj pravo življenje.
Danes sem se odločila za meni zelo zaman. Samo debelo me je gledal. Še bolj Skupaj nam bo uspelo.
zanimivo temo: TREMA. Strašljiva zgleda že grozen pogled mi je namenil, ko sem mu Kot veste, za nas otroke ta virus ni tako
celo beseda – kaj pa občutek? Ha, tega ponudil zaščitno masko in rekel: "Še dobro, nevaren, nevaren je za starejše. Ampak ali
vam pa lahko iz lastnih izkušenj opišem. da imam s sabo še eno masko. Natakni si ste vedeli, da je ta virus tudi zelo nevaren za
Ampak dajmo počasi od začetka, a ne? jo." "Kaaaaaj?!" se je zadrl. "Ššššš!," sem ga otroke s posebnimi potrebami? Ne veste,
utišal. Rekel sem mu: "Če pride inšpekcija, kaj oni v bistvu v tem času doživljajo. Na
Letos sem se predstavila na Idolu kot tudi boš ob ves svoj denar, no zlatnike." primer, nekateri staršev ne vidijo več
lani. Pred tem sva se na prireditvi Pozdrav Pomagal sem mu natakniti masko in nato tednov, saj bivajo v zavodu. Ta virus je zelo
pomladi kar 3 leta zapored pojavila jaz in sva odšla. Kar na jok mu je šlo, ko sem mu nevaren za njih in ukrepi so tudi takšni, da
moj oče. Pa še pred tem, vam zagotovim, povedal, da je Krnski grad v ruševinah. Tudi so prepovedani obiski povsod.
da sem se pojavila na odru; če je bil ta pred on mi je povedal, kaj se je njemu dogajalo, Stanje v Sloveniji je kar kritično, saj se
50 ljudmi ali pa samo mojimi starši. Vedno tik preden se je pojavil pred mano: "Veš, število okuženih povečuje. Moje mnenje o
me pride obiskat »teta trema«. tale portal mi je rešil življenje!" "Vem!", tej karanteni je, da če bomo tako premagali
sem vzkliknil. "Kako veš?" me je začudeno epidemijo, se strinjam s temi ukrepi.
Verjamem, da nas vsakega pride obiskat pogledal. "V šoli smo se učili o tebi," sem Seveda nerada nosim masko in sem ves čas
druga teta trema. Moja me obišče samo na mu rekel. Bil je tiho, dokler nisva prispela doma, a storimo to za našo državo in za nas.
začetku nastopa, potem pa me kar pusti, do gozda. "Vauuu!" je presenečeno dejal.
sredi odra, da samozavestno izpeljem "Katero kraljestvo pa je to?" je vprašal. "To Tyara Mahmutović, 7. a
točko. ni kraljestvo," sem se zasmejal: "To je
Celje." Zagrabila ga je lakota. Vprašal me je, Nera Skalicky, 7. b
Navadno ure pred nastopom nisem če imam kaj za pod zob. Dal sem mu
"živčna", potem pa sem z vsako minuto frutabelo. Ko jo vanjo ugriznil, mi je David Polšak, 7. c
bolj. Preden stopim na oder, se mi noge presenečeno dejal: "Zakaj pa je ta kranjska
tresejo in roke potijo. Mislim, da bom klobasa sladka?" Zasmejal sem se ter dejal:
padla skupaj kar sredi odra, pa poglej me: " Ti lahko razkažem naše kraljestvo?"
še vedno nisem. S tresavim glasom in "Prosim, mladenič, to bi bilo zelo prijazno
suhim grlom začnem peti. Potem pa, od tebe" je dejal. "Kliči me raje Luka," sem
počasi, začne odhajati – ta teta trema. mu dejal. In sva šla. Peljal sem ga
Točko, kakršno koli že, izvedem in po njej vsepovsod, na vsak hrib, pokazal sem mu
sem ponosna nase; razen če kaj ni bilo vsak kotiček našega mesta Celja. In ravno
dobro, potem se pa skritiziram. Pustimo ko sva si ogledovala Stari grad, se je spet
zdaj to … pojavil portal, kar je pomenilo, da se bo
kralj Matjaž žal poslovil. Adijo, mladenič!"
Včasih je treba stopiti in se ne bati nastopa mi je rekel. "Nasvidenje, kralj Matjaž! Lepo
ali tete treme. A si predstavljate? Uboga te je bilo spoznati!" sem mu odgovoril.
teta trema – nihče je ne mara. Ha, ha, zdaj
pa s šalo na stran, lep dan in upam, da bom Stopil je v bleščeče zamegljen portal, ki se
tudi tebe še videla stopiti na oder. je v hipu zaprl in od takrat naprej ga nisem
več videl.
Zala Grögl, 7. a
Vendar še vedno močno upam, da ga
KRALJ MATJAŽ, KAJ PA TI nekje, nekoč zopet ponovno srečam.
POČNEŠ?
Ema Freitag, 7. a
Bil je čisto normalen dan. Svojega psa sem
sprehajal po gozdu. Kar naenkrat pa se je STISKA OTROK S POSEBNIMI
pred mano pojavil portal ... POTREBAMI
Iz njega je skočil nek čuden možak. Veliko družin z otroki s posebnimi
Pogledal sem v njegov zmeden obraz, ki je potrebami so sedaj v zelo veliki stiski.
bil pokapljan s krvjo in imel je veliko Strokovne službe so v času epidemije kar
odtisev od udarcev. Prvo vprašanje, ki sem pozabile na te otroke. Vsi »jamramo«, kako
mu ga postavil, je bilo: "Od kod si se pa ti je to težko za vse nas, a to ni res, saj lahko
vzel?" Čudno me je pogledal, kot da sem vsaj izvajamo pouk na daljavo, ti otroci pa
mu vprašanje postavil v kitajščini: "Ne vem nimajo niti te možnosti. Tudi starši
... ravnokar ... ravnokar sem bil še sredi govorijo, kako jim je težko učiti otroke
vojne," je še bolj zmedeno rekel. doma, a pomislite na starše teh otrok. Kot
vidite, nam v bistvu ni tako težko kot tem
Tedaj sem se spomnil. Dolga brada, sivi otrokom. Mi lahko vsaj hodimo, govorimo,
lasje, krepka postava: "Aja, saj res, ti si kralj se učimo …
Matjaž!" "Točno tako, mladi mož!" je rekel.
"Mi lahko poveš, kje sem?"
