Page 50 - Glasilo
P. 50

50 LITERARNI KOTIČEK                              gledala, kako mladenič pravi mi, da doli v         enako kot ostale.
                                                  Bosni lepa je mladenka, ki nihče ji kos ni.
            Lars Rihter, 8. a                     Jezno sem mu odgovorila, naj le pripelje to        Takšne stvari so bile v preteklosti za
                                                  mladenko, ki je meni kos! Jaz sem                  umetnike še hujše, saj ljudem umetnine
          Hana Antolič, 8. b                      Rozamudna, lepa, lepše meni ni nikjer!"            niso pomenile kaj dosti. Verjetno se je v
URŠKA IN ROZAMUNDA SE                             Urška žalostno je gledala in v sebi misli si in    tistem času več ljudi želelo ukvarjati z
SREČATA NA PLESU                                  pravi: ,,Obe z usodo sva plesali, si življenje     umetnostjo, vendar jih je bilo mogoče
                                                  takšno zbrali! Zdaj treba je tako živeti,          strah mnenja družbe predvsem pa družine,
Na gostiji se srečata Rozamudna in Urška.         takšen je zdaj najin svet." Tiho zašumijo          saj so si vsi starši želeli, da bi bili njihovi
Rozamunda je lepo dekle, modre krvi, je           listki, tiho žvrgolijo ptički, tiho boža naju      otroci uspešni. Seveda pa so bili tudi ljudje,
samovšečna, zelo razvajena, odločna in            vetrič. Tam začne se najin raj. Svet               ki se niso ozirali na mnenje drugih in so
trmasta. Znana je po lepoti, katere svet še       občutkov, misli in želja, on kraj obzorja.         počeli, kar jim je ustrezalo in so se v tem
ni videl. Na drugi strani je lik Uršike zale.                                                        tudi počutili dobro. Eden izmed takšnih
Urška, prelepo dekle, črnih dolgih las,                                           Neja Lotrič, 8. b  ljudi je bil tudi France Prešeren, ki nam je
bahavih oči, najlepša naokoli, a ona zavrača                                                         proglem pesniškega poklica predstavil v
vse, kdorkoli si jo želi.                         DIVJI PLES                                         pesmi Glosa. V njej nam razloži, kakšno je
Punci med sabo kremljata, si izpovedujeta                                                            bilo v tistih časih nespoštovanje do
svoji ljubezenski zgodbi in Urška pravi:          Ura že sedem je odbila na petkov poletni           umetnikov, bili so skoraj brez zaslužka, to je
,,Nekoč je živel mož, ki si je močno želel        večer. V Mariboru ob Dravi so se za ples           tudi posledica nepismenosti in
plesati z mano. Zavračala sem vse naokoli.        zbrali najlepši mladeniči in mladenke.             neizobraženosti ljudi, ki se za umetnost
Odhajala sem in zaslišala glas, ki je odmeval     Kmalu si je že vsaka deklica našla plesalca.       sploh niso zanimali.
kot grom naokoli. Klical in vabil me je na        Ostali sta le še dve najlepši in najbolj
ples. Zagledala sem črnega moža, se               prevzetni deklici: Urška in Rozamunda.             Sedaj je na svetu veliko več ljudi, ki se ne
zavrtela v ritmu glasbe, divje zaplesala in       Vsaka pri svoji mizi stoji in nos v zrak moli. Ju  zanimajo za mnenje drugih in delajo, kar je
prevzela naju je ljubezen." Rozamunda se          dokaj jih vpraša, ampak vsakemu odrečeta.          njim všeč, tudi če ne vidijo velikega zaslužka
razjezi in pravi: ,,Le kaj bahaš se ti, poslušaj  Kmalu se je stemnilo in najlepši dve deklici       za življenje. Nekateri celo živijo v
zdaj mene ti! Jaz, lepotica na poti do            še zmeraj nista zaplesali. Ko se je luna           pomankanju, samo zato, da bi v življenju
turjaškega gradu, znana moja je lepota,           pokazala na nebu, je na plesišče prišel            lahko delali, kar imajo najraje. Tudi mnogo
daleč naokoli meni lepše ni." Urška pravi:        mladenič, da mu ni bilo enakega. Obema se          več ljudi je danes izobraženih, skoraj vsi so
,,Na poti tam, kjer teče reka, srečala sem        zaiskrijo oči. Omrežiti ga obe želita. Hitro       pismeni, zato je tudi več zanimanja za
tega človeka, ki plul je na obzorje, da našel     stečeta k njemu in ga skušata zapeljati.           tovrstna dela. Tudi otroke že v šolah učijo,
me je in prevzel me." Rozamunda odgovori:         Sladko se mu nasmihata, ampak mladenič             da je treba ceniti vsako delo, saj ni nastalo
,,Moji lepi lasje, lepo dolgo krilo, ki se je     gleda za drugo mladenko. Mladenko, ki              samo od sebe in je bilo vanj vloženega
med plesom na gradu vrtelo med vsemi              dela od jutra do mraka, ni prav nič                ogromno truda, idej, neprespanih noči,
drugimi dekleti. Me prišel pogledat in            prevzetna, temveč prijetna. To je bila Liza,       podrobnosti, popravkov … Ker pa umetniki
zamahnil, jaz hodila sem naokrog in               točajka s širokim nasmehom in iskrami v            navadno nimajo toliko prihodkov, se ne
                                                  očeh. Je stopil prelepi mladenič do nje in jo      zanimajo za materialne stvari, saj želijo le
                                                  nežno prijel za roke. Skupaj sta se po podu        uživati v življenju pa četudi brez materialnih
                                                  zavrtela in poskrbela, da je vsaka živa duša       dobrin.
                                                  ostrmela. Vrtela sta se kot vihar. Urška
                                                  pravi, da ji ni mar, Rozamunda pa jezno            Res si želim, da bi ljudje, ki ne spoštujejo
                                                  zacepeta. Parček se je vrtel po plesišču gor       toliko umetnikov, razumeli, da ti ljudje niso
                                                  in dol, sem ter tja z lahkotnim korakom.           nič manj vredni in njihove umetnine ne
                                                  Plesali so še tri dni in tri noči. Urša in         nastanejo z lahkoto, da bi lahko cenili in
                                                  Rozamunda pa sta se od ponižanja odpravili         razumeli te stvari. Seveda tako kot vsi ne
                                                  domov.                                             marajo na primer športa, ne morejo vsi
                                                                                                     marati poezij, zgodb, slik … Vendar pa je
                                                                                Iskra Slapnik, 8. b  prav tako treba tudi, če ne maraš teh stvari,
                                                                                                     spoštovati vsa dela.
                                                  UMETNIK - NASPROTNIK
                                                  MATERIALNEGA SVETA                                                     Lana May Pratnemer, 4. a

                                                  Umetniški svet je nekaj posebnega. V njem                Maša Hržica Stante, 9. a
                                                  je lahko vsak, kar hoče biti in se izraža na
                                                  svoj način, ki mu ustreza. Nekateri ljudje
                                                  sebe izražajo skozi poslušanje glasbe,
                                                  nekateri s kuhanjem, s športi, z naravo,
                                                  živalmi … Umetniki pa se izražajo z
                                                  risanjem, slikanjem, pisanjem zgodb,
                                                  pesmi … Umetniki so v večini popolnoma
                                                  svobodni, kar pomeni, da lahko rišejo,
                                                  pišejo, kar oni sami želijo, drugače je le v
                                                  primeru poklica v tej smeri. Umetniki pa
                                                  niso vedno spoštovani, saj s svojim delom v
                                                  večini ne zaslužijo veliko oziroma ne
                                                  zaslužijo ničesar, s svojim delom ne
                                                  prizanesejo veliko k industriji in
                                                  gospodarstvu v državi, zato jih nekateri
                                                  ljudje ne marajo ali pa ne obravnavajo
   45   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55