Page 37 - Glasilo
P. 37
POTOVANJE V VESOLJE se nam je zdela smešna. S seboj nismo vzeli LITERARNI KOTIČEK 37
opreme, ker smo lahko dihali v vesolju.
Nekega dne sva se z Drejčkom igrala v Srečali smo jelena, ki je jedel lunino travo. barvah, modri, zeleni, rumeni in rdeči. Na
njegovi sobi. Odločila sva se, da bova Govoriti ni znal, ampak smo ga vzeli s seboj, začetku sem se jih bal, a so me sami povabili
zgradila čisto pravo raketo. Pripravila sva si ker je bil prijazen. Dlakici in meni se je in zabavali smo se kar dolgo. Bil sem že
orodje in pripomočke. zdelo, da jelen nima kaj početi v vesolju. Po utrujen, odpravil sem se k raketi in odletel
vesolju so plavale tudi ribe. Manca je naprej. Ustavil sem se na planetu sanj. Tam
Raketo sva izdelovala ure in ure, ampak zavpila: "Ribe?! Kaj ribe počnejo v vesolju? so vsi vesoljci spali. Tudi jaz sem zaspal.
nisva obupala. Naredila sva svoj model Mislila sem, da ribe potrebujejo vodo." Šli Zbudilo me je kričanje otrok, ki so se
rakete in jo postavila za Drejčkovo hišo. smo naprej. Srečali smo še veverico, volka, odpravljali v šolo. Hitro sem šel v raketo in
Čakala sva, da pade prav poseben dež. lisico … Pozor! Videli smo celo človečke iz odletel na planet Šolo. Bil je poln otrok. Ko
Ponoči sva šla spat. Zjutraj se je to res igrice Among us. Zelo smo se jih ustrašili. je prišel učitelj, so vsi utihnili, ker je bil
zgodilo. Poseben dež je padel na raketo in Zato smo hitro zbežali. Postalo nam je strog. Prišel je do mene in me kregal, ker
jo stokrat povečal. Vzela sva svojo opremo vroče, ker smo bili zelo blizu sonca. Odšli nisem imel domače naloge. Neopazno sem
za v vesolje: daljnogled, ki je videl stopinje smo k raketi in odleteli nazaj na Zemljo. stekel do rakete in se odpravil na Zemljo.
Marsovčkov, fračo, ki je imela posebne Raketo sem skrbno skril v gozd, da je ne bi
krogle, ki so zamrznile, svetilko, ki je Miša Jevšnik, 4. b nihče našel, a kdo ve, morda je ni več tam.
spremenila noč v dan, in uro, ki je ustavila
čas. Odletela sva. Letela sva zelo dolgo in VESOLJČEK IN ZVEZDICA Dino Imamović, 4. b
med potjo videla veliko nenavadnih stvari:
komete, ki so jih imeli Marsovčki za Vesoljček, vesoljček proti vesolju leti, VESOLJSKA MAKETA
avtomobile, zvezde, ki so bile njihovi hišni tam zvezdica mala iskrivo žari.
ljubljenčki, Luno, ki je bila polna mišk, ki so Počakaj, počakaj, zvezdica ti, To leto sem namesto na morje
mislile, da je Sonce sir. Videla sva tudi le kam se ti tako hitro mudi? odpotoval v vesolje.
nenavadno cigaro, iz katere se je kadil dim. Vesoljček na zvezdico le prileti.
Drejček mi je povedal, da so to njegovi Pripravil sem vesoljsko maketo
prijatelji iz vesolja, Miš, Maš in Šaš. Priletela Kaj skriva v sebi, da tako močno žari? in jo preoblikoval v raketo.
sva k njim in skupaj smo leteli dalje po Zvezdica mila je krake sklenila,
vesolju. Miš, Maš in Šaš so naju odpeljali na objela vesoljčka in ga poljubila. S sabo sem vzel gumijaste bonbončke,
dirko vesoljskih ladij. Prišli so vsi Marsovčki Skupaj odšla sta v širno vesolje, da z njimi podkupil bom vesoljčke,
s svojimi ladjami. Te so bile iz zlata, srebra, tako oba počutila sta se bolje. da me bodo sprejeli
sladkarij, lahko so se spreminjale, lahko so in za sebi enakega vzeli.
bile nevidne in se vozile same. Svit Jan Černic, 4. a Prispel sem na planet,
ki se imenuje Sladoled.
Ko se je dirka končala, sva se z Drejčkom POTOVANJE NA NENAVADNE Vesoljčki se tukaj sankajo
vrnila nazaj na Zemljo. To potovanje je bilo PLANETE po smetanovih hribih
nepozabno doživetje. in jadrajo na sladkornih hribih.
Bil je lep sončen dan, zato sem se odpravil Skupaj se z utrinki obmetavamo
Marcel Miša Kelavić, 4. a na sprehod. Hodil sem nekaj časa in ko sem in na oblakih poležavamo.
šel mimo gozda, sem zagledal nekaj
NA LUNI čudnega, kot da bi bila ogromna copata. Domov se mi nič ne mudi, ampak vem,
Odšel sem do tega predmeta in si ga da starše že močno skrbi,
Z Manco in Janom smo šli na Luno. S seboj ogledoval. Bil je kar velik, zato sem vstopil
smo vzeli tudi Mančino muco Dlakico. vanj. Stisnil sem redeči gumb. Predmet se je zato se od vesoljčkov poslovim
Peljali smo se tri ure. Gledali smo vesolje in takoj začel premikati. To je bila raketa. in že domov odhitim.
strmeli v kokoš, ki je plavala po vesolju. Zelo Pogledal sem skozi okno in videl, da sem v
zraku. Ker sem si vedno želel leteti, sem Nejc Jančič, 4. a
prijel za krmilo in se odpravil na drug
planet. Do vesolja sem prišel kar hitro. POLET V VESOLJE
Ustavil sem se na planetu, ki je bil poln lizik.
Ko sem stopil nanj, sem padel v lizike. O tem Raketa poleti, leti, leti
sem vedno sanjal. Začel sem jesti in sem visoko do neba, kjer zvezde so doma.
jedel in jedel, dokler me ni začel boleti
trebuh. Zato sem šel v raketo in odletel Raketa, ki leti, vidi Marsovčke tri,
nekam drugam. Prišel sem na še bolj v ladji rajajo in pesmico pojejo.
nenavaden planet, ki je bil poln obutve.
Seveda sem takoj vse pomeril, a tudi to je Venera prijazno se smeji,
kmalu postalo dolgočasno, zato sem se Mars na drugi strani maha ji,
odpravil naprej. Naslednji planet je bil Neptun pa daleč stran, modruje vsak dan.
planet igrač. Na njem so bili Marsovci, ki Uran s Saturnom se igra, Zemlja s Soncem
niso bili ljudje kot mi. Bili so v različnih
klepeta.
Obiskala skoraj planete sem vse,
razen Merkurja, kjer prevroče je, in
Urana, ker predaleč je.
Tia Holobar, 4. a
