Page 36 - Glasilo
P. 36
36 LITERARNI KOTIČEK Pok in Kok. Prihajajo s planeta Goblon. in denar, sem vedel, da sem res bil na
Dogovorili smo se, da me bodo peljali na Marsu. Odšel sem na dvorišče in posadil
VESOLJE njihov planet. Šel sem v vesoljsko ladjo. Bila denar. To je bila moja skrivnost. Dnevi so
je zelo velika. Odpeljali smo se v širno minevali, jaz pa sem nestrpno čakal dan, ko
Po mene so prišli prijatelji, vesolje. Vprašal sem jih, če je ljudem bom na dvorišču zagledal denarno drevo.
skupaj smo odšli v magično vesolje. dovoljeno na Goblon. Rok mi je rekel, da bi Drevo je zraslo. Na njem je bilo toliko
lahko živeli na njem, če bi bilo dovolj denarja, da sem lahko pomagal vsem
Po vesolju smo švigali prostora. Goblon je bil zelo lep. Imel je ljudem, ki so ga potrebovali. Bil sem zelo
in mimo kometov se vozili, rdečo, zeleno, modro in rjavo barvo. srečen.
skoraj smo se v enega zabili, Končno smo prispeli. Vse je bilo iz gob,
razen tal, ki so bila iz trave. Kok me je Naj Plevnik Ivanuša, 4. a
a na srečo le odbili. vprašal, če bi kaj pojedel. Prikimal sem.
Na Luni smo pristali, Njihov dom je bil goba mušnica. Komaj smo POPOTOVANJE NA NEZNANI
se skrivalnice igrali, sedli, že je bila hrana na mizi. To je bila PLANET
veliko smo raziskovali gobova juha. Rok je povedal, da je to
in marsikaj novega odkrili. njihova vsakdanja hrana. Nato me je Nikoli ne bom pozabil tistega dne, ko sem
Stavbe smo zgradili, vprašal, če bi rad videl njihove igrače. Odšli odšel v vesolje, ker se je na Zemljo prilepil
smo v otroško sobo. Videl sem plišasto orjaški čigumi. Srečo sem imel, da sem se
mesto naredili, gobo, ki diši kot prava goba, lutke, ki skril pod posteljo in se nisem prilepil nanj.
smo živali poselili govorijo, oblak, ki ti pove kakšno bo vreme Zato sem se odločil, da si bom zgradil raketo
in rastline posadili. jutri. Ko je nastal mrak, sem moral domov. in z njo odšel iskat pomoč. Vzletel sem in kar
Prišel je čas odhoda, Odšli smo v vesoljsko ladjo in se odpeljali. V nekaj dni nisem našel ničesar. Po treh dneh
nazaj domov smo se vrnili, eni uri smo bili na Zemlji. Obljubili so mi, da letenja sem prišel do planeta, kjer je pisalo
potovati je lepo, bodo še kdaj prišli. Planet žvečljivcev. Pristal sem, stopil iz
a za zdaj dovolj naj bo. rakete in videl gručo vesoljcev, ki so drveli
Liam Radič, 4. a proti meni. Prosili so me, naj jim pomagam
Julija Lesjak, 4. a obrniti planet Orbit nazaj proti njim, ker so
NENAVADNO DREVO čigumiji njihova hrana. Skupaj smo naredili
VESOLJE načrt, da bomo privezali na vulkan, ki bruha
Bilo je pozno zvečer, ko sem zaslišal glasen čigumije, laso in obrnili planet tako, da bo
Zbudila sem se v vesolju, pok. Odprl sem vrata sobe. In ko sem že bruhal čigumije na njihov planet. Vstopili
v čarobnem gorovju. mislil, da ni nikogar, sem pogledal v sobo in smo vsak v svojo raketo in vzeli vsak svojo
zagledal tri zelena bitja. Povedali so mi, da laso ter poleteli na planet Orbit. Uspelo
Videla sem veliko osupljivih stvari in so z Marsa. Povabili so me na njihov planet. nam je. Odleteli smo skupaj na Zemljo in
marsovskih ljudi. Z veseljem sem odšel do cigare. Ko je cigara žvečljivci so pojedli vse čigumije z našega
odletela, so si Marsovčki prepevali planeta. Zahvalil sem se jim, da so mi
Marsovčki so odpeljali me na Mars, vesoljsko pesem: pomagali počistiti Zemljo, da je takšna, kot
v deželo Galaksijo, tam, je bila prej. Izlet mi bo še dolgo ostal v
kjer oni so doma Zdaj gremo na Mars, spominu.
in kjer roboti oživijo. tam vsi čakajo nas,
Tam lahko živela bi hitro pospešimo, Gašper Novak, 4. a
do konca svojih dni, da ne zamudimo.
z Marsovčki se igrala, VESOLJE
lovila utrinke bi. Prispeli smo na Mars. Tam so me bili vsi
Zdaj pa toliko je ura, veseli. Odpeljali so me v veliko hišo. Vse Vesolje je vesolje,
da morala sem se vrniti, igrače so lebdele v zraku. Marsovčki so vesolje nima meja,
se v posteljo zaviti in imeli svoje sobe. Odšel sem na dvorišče in se nikoli ne konča in
se v sanje potopiti. videl nenavadno drevo. Povedali so mi, da nas presenetiti zna.
je to denarno drevo, ki so ga sami posadili. Vesolje je vesolje,
Glorija Lesjak, 4. a Splezal sem nanj in se razgledal naokoli. Z ima nešteto planetov,
drevesa sem lahko utrgal nekaj denarja. tudi če jih šteješ in šteješ,
POTOVANJE NA GOBLON Odpravil sem se v trgovino, kjer sem kupil jih nikoli ne prešteješ.
neviden leteči avto, ki sem ga lahko videl, le Vesolje je vesolje,
Ko sem se zjutraj zbudil in pogledal skozi s posebnimi očali. Težko sem se poslovil od najljubša zvezda je Sonce,
okno, sem zagledal čudno stvar. Odšel sem Marsovčkov, a sem moral oditi domov.
ven in videl vesoljsko ladjo. V njej so bili Domov sem se odpravil s svojim avtom. ki nas greje in
vesoljci. Ko so me zagledali, so se ustrašili. Prepeval sem si: potem nam je topleje.
Kmalu smo postali prijatelji. Ime jim je Rok,
Zdaj domov hitim, Vesolje je vesolje,
da družino razveselim, veliko in čarobno,
denar bom posadil tam, kjer zvezde poplesavajo
in ga ljudem podaril. in se vsi zabavajo.
Ko sem priletel domov, sem hitro smuknil v Maja Camloh, 4. a
posteljo in zaspal. Zjutraj sem sprva mislil,
da so to bile le sanje. Ko sem zagledal očala
