Page 35 - Glasilo

LITERARNI KOTIČEK 35
MOJE POTOVANJE V VESOLJE
Včeraj zvečer, ko šel sem spat,
sem mislil, da se pod posteljo skriva mi
škrat.
Vstal sem iz postelje, luč si prižgal
in nekaj trenutkov začudeno stal.
Izpod postelje gledalo je pet malih glav.
Mislile so, da jaz sem Bav bav.
Rekel sem jim, naj jih nič ne skrbi,
ko me je začudeno gledalo petnajst oči.
Vprašal sem jih, od kod so prišli,
vsi so s prsti na neko zvezdo pokazali.
Takoj sem jih vprašal, če smem z njimi gor,
in že smo peljali se skozi predor.
Na koncu predora pa lučka zelena
je svetila tako kot na Zemlji nobena.
Ko prišel sem bližje, pa sem spoznal,
da to je ta snov, ki v žep sem jo dal.
Planet si zalivajo s posebno snovjo,
da ko hodiš, lahko hkrati skačeš v nebo.
Nekaj tega sem s sabo vzel
in na Zemlji akrobatiko trenirati začel.
Gašper Novak, 4. a
NOVOLETNE POČITNICE Z
DRUŽINO
Te novoletne počitnice sem preživel s svojo
družino. Odločil sem se, da se bom zabaval,
se igral, postavil smreko in razveselil svoje
najbližje z doma narejenimi voščilnicami.
V Celju ni bilo nič snega, zato smo se
odločili, da gremo na Celjsko kočo, kjer je
bil sneg. Prvi dan sem se sankal, kepal in
izdeloval iglu. Naslednji dan pa sem se šel
smučat. Na začetku sem imel tremo, saj
sem mislil, da sem se pozabil smučati. Čez
nekaj časa sem ugotovil, da mi gre zelo
dobro in strah je izginil. Prekmalu sem
moral domov. Nekega večera sva z mami
postavila smreko. Vsako leto narediva
svoje okraske. Tudi letos sva naredila lepe,
posebne okraske. Na koncu sva dodala še
lučke. Moja smreka mi je bila zelo všeč.
Komaj sem čakal, da bodo pod njo tudi
darila. Izdelal sem tudi voščilnice. Naredil
sem jih iz makaronov, ki sem jih pobarval in
okrasil. Nato sem jih zlepil skupaj in nastala
je čudovita smreka. Poslal sem jih svojim
sorodnikom. Bili so jih zelo veseli. Z atijem
sva šla streljat na paintball in pri tem sva se
imela zelo lepo. Z njim sem šel tudi na
Roglo. Tam je bilo zelo veliko snega, kar me
je razveselilo. Novoletne počitnice so hitro minile. Imel sem se lepo. Vse moje želje so se
uresničile. Bil sem s svojo družino in sorodniki.
Marcel Miša Kelavić, 4. a
KONČNO SNEG
Letošnje novoletne počitnice so bile zaradi ukrepov precej drugačne kot ponavadi. Vseeno
pa sem se jih veselil, saj se bom lahko spočil od dela za šolo. Najbolj pa bom vesel, če bo
zapadel še sneg.
Vreme med počitnicami mi ni bilo naklonjeno. Snega ni bilo od nikoder. Zato sva se z
mamico odločila, da greva s sosedi na Roglo. Po eni uri vožnje smo prispeli na vrh. Končno
sem zagledal sneg. Hitro sem se preoblekel, vzel bob in se vrgel v cel sneg. Segal mi je do
kolen. Nato smo se odpravili do proge Planja. Vsak s svojim pripomočkom smo se spustili
po hribu. Neslo me je zelo hitro. Vsi smo se nekajkrat spustili, nato pa si vzeli čas za počitek,
saj je bila pot v hrib zelo naporna. Ob zaključku sankanja sem se odšel igrat v cel sneg. Tam
sem delal prevale, se spuščal z bobom in preprosto ležal v snegu. Ko smo prišli do avta, smo
imeli malico. Med potjo domov sem upal, da me bo še doma presenetil sneg. Ni ga bilo,
vendar sem se ga vseeno naužil za nekaj časa.
Liam Radič, 4. a
POTOVANJE NA NEZNANI PLANET
Vsak teden se je Drejček s svojimi prijatelji Mišem, Mašem in Šašem na skrivaj prikradel k
meni v sobo. Največkrat smo klepetali pozno v noč, enkrat na mesec pa odpeljali na Mars.
In danes je bil ravno ta dan, da zopet odpotujemo s cigaro. Komaj sem čakal! Vkrcali smo se
v cigaro in tri, dva, ena in že smo bili v vesolju. Nenadoma nas je začelo tresti. Groza, zajela
nas je turbolenca! Raketo je premetavalo in nenadzorovano smo drveli v neznano. Vse nas
je skrbelo, kje bomo pristali. Nenadoma se je raketa umirila in zagledali smo krasen prizor.
Kar nismo mogli verjeti svojim očem. Pred nami je bilo več različnih manjših planetov, vsak
svoje barve in oblike. Tudi Miš, Maš in Šaš so bili začudeni, saj niso vedeli za obstoj teh
planetov, pa so že marsikaj videli in doživeli. Na skrivaj smo opazovali planete in njihove
prebivalce, saj jih nismo želeli prestrašiti, ker so bili mnogo manjši od nas. Rdeči planet je
bil ognjeni planet. Na njem so živela majcena ognjena bitja. Modri planet je bil vodni
planet. Na njem so živela bitja, ki so spominjala na kapljice vode in tudi ves planet je bil
prekrit z vodo. Zeleni planet je bil zelo podoben Zemlji, saj je bil pokrit z najrazličnejšimi
rastlinami, ki spominjajo na travnik. Prebivalci so bili ozki in pokončni. Spominjali so na
travnato bilko. Ta mi je bil najbolj všeč. Vrnili se bomo prihodnjič, da spoznamo te zanimive
prebivalce in ostale planete, saj je bila ura že pozna. Bili smo zelo veseli in vznemirjeni, kaj
vse smo videli in doživeli. Komaj že čakam, da vidim, kaj nas čaka v naslednji pustolovščini.
Žan Hržica Stante, 4. a
VESOLJE RIMSKA CESTA
Visoko na nebu, še višje od neba, Vesolje je čarobno mesto,
skriva se in čaka. kjer domišljija hodi čez Rimsko cesto.
Vesolje je lepo in barvno, Je kraj, kjer ni poti nazaj.
vesolje je svetlo, modro, črno, Neskončna modrina, lila črnina,
bleščeče luči, svetleče poti, tisoče dni.
belo in rumeno. Peljem se tja, kjer me nihče ne pozna,
Ko bom odrasla, vesolje bom obiskala, v bleščečih saneh, z vetrom v laseh.
Do prijateljev, vseh odličnih pisateljev,
tam bom skakala, plesala ki vlečejo me pisati in zvezde na nebu
in se bom naigrala.
risati.
Zanima me in še zanimalo me bo,
ali na Marsu prebivajo Marsovčki. Izabela Ana Čater, 4. a
Brina Lamut, 4. a