izberite jezik  SL - HR      

DomovPartnerjiAktivnostiVsebinaCiljiStrukturaInvesticijeKonference

 

 

MEDNARODNA KONFERENCA - OŠ PODBOČJE


PODBOČJE – MEDNARODNE DELAVNICE – 4.2.2010

OPIS

Središčno naselje krajevne skupnosti, ki danes šteje okoli 1.800 prebivalcev, sega s svojim ozemljem od pogorja Gorjancev preko Krke še na del Krškega polja. Kot del dežele Kranjske je območje upravno-teritorialno vedno sodilo v Krški okraj in bilo v okviru kostanjeviškega sodnega okraja med 1850 do 1941 samostojna občina. Enak položaj je današnje Podbočje imelo tudi med leti 1952 do 1961. Predeli na obrobju Gorjancev, slovijo kot imenitno vinogradniško področje (domovina cvička), ravninski predeli na obeh bregovih Krke pa so usmerjeni v poljedelstvo z živinorejo. Podoba pokrajine in nižinskih naselij se spreminja že vrsto let z zaposlovanjem prebivalstva v nekmetijskih dejavnostih.
Središnje naselje lokalne zajednice, koja danas broji oko 1800 stanovnika na području koje se proteže od planine do Krka Gorjanaca dijelu Krka na terenu. Kao dio Kranjske, administrativno-teritorijalnog područja još uvijek pripadao županije i Krka u kontekstu sudskih okruga Kostanjevica između 1850 i 1941 samostalna općina. Ista situacija je također prisutan Podbočje imala između 1952 do 1961. Položaj na kraju Gorjanaca, poznat kao prekrasno vino području (dom Cviček), stan površine na obje obale Krka i su usmjerena na poljoprivredi uz uzgoj životinja. Image regija i nizinskim selima se mijenja mnogo godina stanovništvo sa zaposlenosti u industriji.

OSNOVNI PODATKI O KRAJU

Število prebivalcev : 1625 /Broj stanovnika : 1625
Nadmorska višina : 156 m /Visina : 156 m
Znameniti meščani : Iz Podbočja sta doma akademski slikar likovni pedagog in teoretik Zoran Didek (rojen 1910) ter profesor Janez Banič (rojen 1928), doktor veterine, raziskovalec, strokovni pisec in literat./ Poznati Stanovnici: Iz kuće Podbočja slikar i likovni pedagog, teoretičar Zoran Didek (rođen 1910) i profesor Janez Banić (rođen 1928), veterinarska doktor, istraživač, pisac i profesionalni pisac.

Dodatni opis : Arheološke raziskave in najdbe v Levakovi (Ajdovski) jami v Dolu pri Podbočju dokazujejo že neolitsko in halštatsko poselitev. Izredno pomembno najdišče je Stari Grad nad Podbočjem. Izkopavanja so odkrila sledove halštatskega gradišča z dvojnim nasipom utrjenega naselja ter njemu pripadajoče grobišče. Naselje se je nadaljevalo še v latenu. Med najpomembnejše najdbe štejemo kamnito sekiro, vrsto železnih, bronastih in keramičnih izdelkov (keltska srebrnika ter rimski novci). Posebna vrednost je marmornat kip leva, del rimske nagrobne arhitekture. Njegov odlitek so leta 1999 postavili sredi obnovljenega podboškega trga, pred cerkev Sv. Križa. V Starem Gradu je izpričan še srednjeveški grad, ki je imel v 13. stoletju še svojo kovnico denarja. Ime Sveti Križ (Podbočje) je prvič omenjeno leta 1249, v 15. stoletju pa najdemo v ravninskem delu, na levem bregu reke Krke samo še imena Brod in Mraševo.
Dodatni opis: Arheološka istraživanja i nalaza u Levakovi (Ajdovski) jame u Dolu već dokazuje da Podbočju neolitskog naselja i utvrde. To je izuzetno važno site je Stari Grad Podbočjem. Iskopavanja su otkrila tragove halštatske bračnih Ford Fort utvrđeno naselje i pridružene groblje. Naselje je nastavio u latenu. Najvažniji rezultati mogu se smatrati kamene sjekire, vrsta željeza, bronce i keramički proizvodi (keltski i rimski srebrni novac). Osobita vrijednost mramorni kip lava, dio rimske arhitekture pogrebne. Njegov lijevanje u 1999 stavili obnovljeni tržištu podboškega sredini, crkve Sv. Cross. Stari Grad je potvrđen u srednjovjekovnom dvorcu, koji je u 13 Stoljeća ima svoju metvice. Ime Križa (Podbočje) prvi put se spominje 1249, 15. stoljeća, pronađen u ravni dio na lijevoj obali rijeke Krka samo imena i Mraševo Brodu.
Kulturne in naravne znamenitosti / Kulturna i prirodna baština
Cerkev sv. Križ – Podbočje /Crkva sv.Križ - Podbočje
Župnija sv. Križ je obstajala že pred letom 1249, čeprav je tega leta prvič omenjena z župnikom Tomažem od sv. Križa kot sopodpisnika listine za kostanjeviški samostan. Popis župnij v ljubljanski nadškofiji omenja, da je bila tu župnija že leta 1135, cerkev pa je omenjena, da je bila zgrajena okoli leta 1214. Leta 1689 Valvasor predstavlja župnijo sv. Križa: »Župnija sv. Križa sodi pod samostan Kostanjevico, ki jo tudi upravlja. Sedaj je tu župnik pater iz kostanjeviškega samostana. Farna cerkev je posvečena sv. Križu in ima štiri oltarje.«
Cerkev je v času do leta 1907 doživljala številne spremembe. Leta 1905 je bila precej poškodovana v potresu, zelo pa jo je prizadela tudi strela leta 1906, ki je udarila v zvonik. Inž. Ivan Režek iz Krškega je ugotovil, da je zvonik v tako slabem stanju, da ga je treba podreti, ker pa je bila tudi cerkev dotrajana, so se odločili, da bodo zgradili novo. Stara cerkev je bila dolga 18 in široka 8 metrov. Podrli so jo maja 1907 in takoj začeli graditi novo po načrtih inž. Kirschlegerja, ki jih je sicer naredil za cerkev Cerkljah, a tam se jim je zdelo, da bo prevelika. Dogradili so jo leta 1908 in istega leta tudi blagoslovili.
Cerkev je zgrajena v novogotskem in novobaročnem slogu, je pa veličastna zaradi svoje velikosti, ki ga lepo ilustrira podatek, da je v celotni stavbi vgrajeno preko 7 milijonov opek, osrednja kupola pa je železobetonska. – menda prva te vrste.
Oltarji in kipi so delo tirolske šole. Glavni oltar je prenesen iz ženske bolnišnice v Ljubljani po drugi svetovni vojni. Novi oltar je leta 1960 posvetil ljubljanski nadškof dr. Anton Vovk. V prezbiteriju, ki so ga prenovili 1989, so vitraži Staneta Kregarja, na moški strani pa so vitraži akademskega slikarja Gorazda Satlerja iz Ljubljane.
Cerkev sv. Križa deluje mogočno in s svojo držo obvladuje ves prostor, hiše so okrog nje kakor otroci ob materinem krilu. Na starodavno preteklost opozarja pred cerkvijo kip romanskega leva. Ko vstopimo v cerkev, nas objame veličasten mir preteklosti in vznemirjajoča skrivnost mnogih sporočil, ki so bolj ali manj vidna v njeni notranji opremi. Vse pa priča o veliki skrbi domačinov, da bi njihov božji hram bil lepo ohranjen in vzdrževan, saj simbolizira vse rodove, ki so doslej delili njegovo usodo in usodo njegovih prednikov.
Na Gradcu je še cerkev sv. Miklavža, objekt z romanskimi prvinami, gotski portal pa ga po nastanku uvršča verjetno v 14. stoletje.
Na Frlugi pa cerkev sv. Katarine, ki je z romanskimi prvinami in fragmenti baročne slikarije pod notranjim ometom zgrajena stavba, ob kateri stoji mogočna stara lipa.
Župnija Sv.Križ je postojala prije 1249, ali prvi put ove godine, rekao je svećenik iz sv Tomaž. Križ kao su-potpisnik Povelje za Kostanjevici samostana. Popisu župa u nadbiskupiji u Ljubljani spomenuti da je već u 1135 župa, crkva je rekao da je sagrađen oko 1214. godine U 1689 župi sv Valvasora. Župnija SV.Križa padne ispod samostana Kostanjevica kojim onda i upravlja.
Crkva je u vrijeme 1907 godine doživjela niz promjena. Godine 1905, on je znatno oštećena u potresu, ali isto tako utječe i munje u 1906, koja je pogodila toranj. Eng. Ivana Rezek iz Krško napomenuo da toranj u takvom lošem stanju da se ruše jer je crkva pogoršali su odlučili izgraditi novi. Stara crkva je bila duga 18 i 8 metara široka. Srušena u svibnju 1907 i odmah je počeo graditi nove planirane Eng. Kirschlegerja učiniti za crkvu u Cerkljah, ali ima ih, čini se, pretjerane. Nadograđen je 1908, a posvećena iste godine.
Crkva je sagrađena novogotskem i novobaročnem stilu, ali veličanstvena svojom veličinom, lijepo ilustrira činjenica da je cijela zgrada je građena od 7 milijuna opeka, centralne kupole je armirano betonska. - Očigledno je prvi takve vrste.
Oltari i skulptura, djelo su tirolski škola. Glavni oltar je prenesena iz Bolnice za žene u Ljubljani nakon Drugog svjetskog rata. Novi oltar posvećen je 1960 nadbiskup dr. Anton Vovk. U prezbiteriju, koja je renovirana 1989, vitraž Kregar Stane, muške strane su vitraž Gorazd Satlerja akademski slikar iz.
Crkva sv. Križa radi sa svojim snažnim stavom i kontrolu svih mjesta oko kuće su kao djeca na prsima krila. U drevnoj povijesti Crkve upozorava protiv rimske kip lava. Kad uđemo u crkvi, mi štujemo mir slavne povijesti i uznemirujući mnoge tajne poruke koje su više ili manje vidljiva u dizajn interijera. Sve dokaz velike zabrinutosti mještana da njihova Božji hram prekrasno je očuvana i održavana, jer simbolizira sve generacije koje su do sada dijeli svoju sudbinu i sudbinu svojih predaka.
U Grazu, Crkva sv Nikole, elementi zgrade s romaničkim, gotičkim portalom je vjerojatno nakon pada u 14. stoljeća.
Na Frlugi crkve. Katarine s elementima romanike i baroknih slika ulomci žbuke na unutarnjim izgrađena zgrada, koja se nalazi na veličanstveni stara lipa.
Vinorodno območje /Područje vinogradarstva - PODBOČJE
Cviček se predstavi / Cviček se predstavi

"Sem eno najbolj poznanih rdečih vin. Pravijo, da je Dolenjska po meni še najbolj poznana. Poznajo me po iskrivem videzu, vonju in okusu. Svetlordečkast sem, dišim po sadju in sem nežnega okusa. Sem zelo piten, saj nimam tanina in ne izrazitega ekstrakta. V ustih ustvarjam svežino in izražam blagodejno ter zmerno kislino. Ljudje me imajo radi."
"Ja sam jedan od najpopularnijih crnih vina. Kažu da je Dolenjska najpoznatija po meni. Svi me znaju po duhovitim izgledu, mirisu i okusu. Svetlocrvenkast sam miris mi je nakon voća i imam fin okus. Ja sam vrlo pitko piče, jer nemam tanina. U ustima stvaram svježinu i dobro izražavam umjerenu kiselinu. Ljudi me vole. "
Cviček in jedi/Cvičak i hrana

Dolenjska! Zemlja gričev, vinogradov, starih gradov in stare slave.Vesela cvičarska deželica, ki ji je vino več kot pijančevanje. Nje lepota ni veličanstvo, kot tam kjer se pno v višave okamenele solze naših gora.Tiha in prisrčna je. Najlepša ob Krki. Krka - srebrni pas Dolenjske! Z leve in desne strani pozdravlja hribčke z vinogradi, kjer dozorijo sadeži na trtah, iz katerih se rodi edinstveno vino v Sloveniji in v svetu »cviček«.

Čeprav je vino Cviček alkoholna pijača je tudi kulturna dobrina in dediščina dolenjskega človeka. V njem in njegovem poreklu se zrcali dolenjski človek in njegova pokrajina.


Iz katerih sort je cviček?

Cviček je vselej suho vino, pridelano iz rdečih in v manjši meri belih sort. Največ je žametne črnine, zatem modre frankinje, kraljevine, od belih sort pa laškega rizlinga, zelenega silvanca in rumenega plavca. Prav to ubrano zlitje več sort mu daje izrazitost, ki je tako priljubljena. Po alkoholu je lahko in se odlično prilega k vsem dobrim jedem, zaradi česar mu pripisujejo še poseben gastronomski pa tudi zdravilen pomen.

Cviček je mirno vino, ki sme vsebovati le CO2 , pridobljen z alkoholnim povretjem mošta v vino. V prodaji je lahko največ dve leti in pol. Z leti upada njegova svežina, živahen videz in cviček postane po daljšem zorenju utrujeno in nezanimivo vino.

In kakšne so senzorične lastnosti cvička?

Videz: vino je svetlo rdečkaste barve z rubinastim in vijoličastim odtenkom v mladosti, čez nekaj let se pojavi komaj zaznavni čebulasti odtenek.
Vonj: svež, saden po malinah, češnjah, ribezu.
Okus: lahkoten, nežen, svež, živahen v ustih; toda ti užitki so po požirku kratkotrajni.

Cviček na gostovi mizi

Na Dolenjskem gotovo ni gostinskega obrata ali tudi turistične kmetije, kjer ne bi imeli v ponudbi med vini na prvem mestu cvička.
Gostinski oziroma turistični delavci morajo biti pri cvičku pozorni naslednjih stvari:
• na pravilno skladiščenje in negovanje,
• na skrbno ponudbo in postrežbo,
• na uporabo cvička pri pripravi jedi,
• naj bi ponudili cvičke različnih pridelovalcev,
• cviček naj se ponudi kot aperitiv in ob izbranih jedeh,
• cviček je dediščina, s katero se lahko promoviramo,
• cviček je lahko tudi darilo.

Tudi zato, ker vino pravi:

»Lahko je meni, dokler ti zmoreš mene, vendar gorje tebi, ko zmorem jaz tebe.«
(Pregovor)


JEDI, H KATERIM SE PRILEGA TA SLOVENSKI »POSEBNEŽ«

Nedvomno drži latinski pregovor, ki pravi, da so okusi različni in da se o njih ni vredno prepirati. Kljub temu pa velja pravilo, katero vino glede na alkohol, ekstrakt, fenolne snovi in nepovreti sladkor najbolj dopolnjuje posamezne jedi.

Glede na to lahko trdimo, da se cviček lepo prilega k mnogim hladnim in toplim jedem, predvsem k narodnim dolenjskim. Ne priporočamo ga k jedem, ki so pripravljene s kisom, prav tako tudi ne k sladkim jedem. Cviček uporabljamo tudi v kuhinjah pri pripravi nekaterih jedi, kar jim da še posebno kulinarično vrednost.

Hladne začetne jedi
Značilnost za dolenjske hladne začetne jedi pa je, da so to predvsem izdelki iz prekajenega mesa, žolce in njim podobne jedi :
domača šunka s hrenom, novomeški želodec, dolenjski vratnik, prekajene klobase, klobase po furmansko, šivanka, domača salama, kmečki narezek, žolca s čebulo, prosenica, šinjek v testu…


Juhe, obare, enolončnice
Velikokrat se lahko zaužijejo kot samostojne jedi. Kozarec cvička v ali ob njih se lepo prilega:
jurčkova juha, vinska juha, golaževa juha, kurja obara s cvičkom in ajdovimi žganci, zajčja obara, polšja obara…

Tople začetne jedi
Iz dolenjske kulinarične ponudbe se kot topla začetna jed najpogosteje pripravljajo štruklji in žlinkrofi z različnimi nadevi, jedi iz drobovine in samostojne zelenjavne jedi, predvsem kislo zelje, ki se je nekoč jedlo vsaj dvakrat na dan. Lepo jih popestri kozarec cvička:
domače mesne testenine,dolenjski fižolovi štruklji, dolenjski štruklji z žajnofom, mesni štruklji, kašnato meso, ocvirkovka, tovorna potica, gobovo cvrtje in gobe na različne načine, dušeno kislo zelje, matevž s kislim zeljem, pečena kri, krvavice s kislim zeljem, riževe klobase, zapečena šunka v testu…

Ribe :
krapove zarebernice v cvičkovi omaki, postrvi na žaru…

Glavne jedi
Najpogosteje so to jedi iz svinjskega mesa, drobnice, perutnine, divjačine. Jedi iz svinjskega mesa so gotovo bolj masne in težje prebavljive od ostalih. Cviček zaradi svoje kisline pospeši razkroj maščob in prebavo.
Glavne jedi, h katerim se cviček lepo prilega, so:
dolenjske kepe, gorjanski zrezek, prekajeni ocvrti zrezki, prekajen šinjek s kislim zeljem, prekajena svinjska rebra s kislim zeljem, zabeljena govedina, roški ptički, dolenjska pojedina, pečenica s kislo repo, fantovska pečenka, pečen kozliček, jagenjček na ražnju, pijana muljavska kokoš, pečena kokoš z mlinci in rdečim zeljem, pečena kokoš z gobami, nadevana kokoš, pečen petelin, martinova gos, pečena raca z rdečim vinom, pečen hrbet po hmeljniško, svinjska pečenka, pečena mlada svinjina, odojek na ražnju, svinjsko stegno nadevano s kislim zeljem, dušena ribica divje svinje v rdečem vinu, pečeni polhi…

Siri

Pleterski brie.

SKLEPNA MISEL

Tradicija nam je izročila cviček kot slovensko vinsko posebnost. Cviček ni vino za pijančevanje. To je vinski sok velike vrednosti: hrani, osvežuje, krepi in zdravi, ko ga uživamo z jezikom, nebom in grlom. Ugotavljam, da se vinska kultura in kultura pitja v naših gostinskih obratih zvišuje, kar me zelo veseli. K tej kulturi prav gotovo pripomorejo zaposleni v gostinstvu, ki s svojim znanjem o pravilnem in kulturnem uživanju vina izobražujejo svoje goste.

Dolenjska! Zemlje brda, vinogradi, stari dvorci i stare slave.Vesela cvičarska Deželića u kojoj je vino više od pijanstva. Njezino veličanstvo nije ljepota, kao i tamo gdje nebo PNA okamenjene suze naših gora.Tiha i slatka je. Hvala hrasta. Krka - srebrna bend Dolenjska! Lijeve i desne strane pozdravlja brda u vinograde, gdje se vinova loza zrele plodove, od kojih jedinstveno vino rodio se u Sloveniji iu svijetu "cviček".

Iako je vino alkoholno piće Cviček kulturnih dobara i baštine Dolenjske čovjeka. On i njegova nastanka ogleda Dolenjska čovjeka i njegovu zemlju.


Od koje vrste cviček?

Cviček je uvijek suho vino proizvedeno od crvenih i bijelih vina u manjoj mjeri. Većina baršunast crnina, onda Plava Franc, Britanija, te bijele sorte rizling, zeleni i žuti plavac silvanca. To je ovaj skladan spoj nekoliko varijanti, dajući mu ozbiljnosti koja je toliko popularan. Alkohol je lako i savršeno uklapa na sve dobra jela, koji je pripisan poseban gastro, kao i korektivne uloge.

Cviček još vina, koje sadrži samo CO2 proizvode alkoholna povretjem pretvori u vino. Prodaja ne više od dvije i pol godine. Sa godinama pad u svojoj svježini, živopisni izgled i cviček postati umorni nakon dugog sazrijevanja i nezanimljiv vina.

A što su senzorska svojstva Cviček?

Izgled: vino je svijetlo rubinsko crvene boje s ljubičastim nijansu, te u svojoj mladosti, nakon nekoliko godina ima jedva zamjetan nijansu žarulja.
Miris: svjež, voćnog pon maline, trešnje, ribizle.
Okus: blago, nježno, svježe, živo u usta, ali ti su kratki užici pijuckajte.

Cviček gost tablici

U Dolenjska sigurno ne u restoranu poslovne ili turističkim gospodarstvima, koja bi vina u ponudi u prvo mjesto Cviček.
Ugostiteljstvo i turizam radnici moraju biti ustrajni u cvičku sljedeće stvari:
• pravilno skladištenje i njegu,
• skrb i usluge nude,
• koristiti u pripremi jela Cviček,
• Očekuje se da će pružiti Cviček različita proizvođača
• cviček ponuditi kao aperitiv, a uz birana jela
• cviček baštine što možemo promovirati,
• cviček svibanj također biti prisutan.

Također, zato vino kaže:

"Može li izbornik sve dok ne može učiniti ja osobno, ali jao vama kad mogu te volim."
(Poslovica)


JELA, na koje pristup SLOVENSKI TA "POSEBNEŽ"

Latinska poslovica vrijedi reći da okusi su različiti i da su oni bili ne isplati boriti. Međutim, pravilo vrijedi bez obzira na to što je vino alkohol ekstrakt fenolnih spojeva i šećera nepovreti najbolje upotpunjuje svaki obrok.

Ipak, možemo reći da se lijepo uklapa u mnoge cviček hladna i topla jela, a osobito nacionalne Dolenjskoj. Mi ne preporučujemo da jela koja se pripremaju s octom, niti slatka jela. Cviček također se koristi u kuhinji za pripremu jela neke, dopuštajući im da imaju posebnu kulinarsku vrijednost.

Hladna jela početnu
Dolenjska značajka za početnu hladna jela, međutim, da je to prvenstveno suhomesnati proizvodi, kao što su visoke dobi i njihovim jela:
domaća šunka s hrenom, želuca Novo Mesto, Dolenjska ovratnici, dimljena kobasica, kobasica pon furmansko, šivanje, domaće salame, narezane rustikalni, Jelly sa lukom, prosenica, šinjek u test ...


Juhe, variva, casseroles
Mnogi se mogu jesti kao zasebna jela. Cviček stakla u ili pored lijepo uklopiti:
juha od gljiva, vina juha, gulaš juha, pileći gulaš s vinom i heljdina kaša cviček, ragu od zeca, gulaš polšja ...

Topla jela od početne
Od Dolenjska kao kulinarski topli obrok se priprema početnog i kiselo okruglice s raznim ispunama, iznutrice jela i odvojeni povrća, posebno kiselo zelje, koji se koristi za jesti barem dva puta dnevno. Lijepo čašu više zanimljivih Cviček:
domaće meso tjestenina, grah Dolenjske okruglice, valjuške s žajnofom Dolenjska, knedle s mesom, meso kašnato, ocvirkovka i teških kolača, gljiva i gljiva prženja na različite načine, pirjano kiselo zelje, Matej s kiselim kupusom, jela s roštilja krvavicama sa kiselim zeljem, riža kobasice, pečena šunka u testu ...

Riba:
zarebernice šarana u umaku cvičkovi, pastrva na žaru ...

Glavna Jela
Najčešće su to jela od svinjetine, ovce, perad i divljač. Jela od svinjskog mesa, svakako više i više teško za provariti masu drugih. Cviček kiselina zbog svoje brzine razgradnje i probavu masti.
Glavna jela, u koju se uklapa krasno cviček su:
Dolenjska kvržice Gorjanskih odrezak, dimljeni, prženi odrezak, dimljena šinjek s kiselim kupusom, dimljena svinjska rebrica s kiselim kupusom, govedina začinjena, Roški ptičica, Dolenjska blagdan, pržene kobasice s kiselim repa, dječak pečena, pržena jarac, janjetina na ražnju, pijana kokoš muljavska , piletina na žaru s mlincima i crveno zelje, pečeno pile sa gljivama, punjena piletina, pečena perad, Martina guska, pečena patka s crnim vinom, pečena leđa pon hmeljniško, svinjetina pečena, svinjetina pečena mlada, odojak na ražnju, punjeni svinjski but s kiselim kupus, dinstani divljih svinja filet u crnom vinu, pečene puhove ...

Sirevi

Brie pletarski.

FINAL misao

Tradicija je predao nam slovenski specijalitet vino cviček. Cviček nije vino pijanstva. To je velika vrijednost vina Sok: Hrana, obnovljeno, ojačan i zdraviji kada jesti jezik i grlo u nebo. I imajte na umu da vinske kulture i kulture pijenja u našim barovima povećava, što me čini sretnim. Da bi ta kultura zasigurno pomoći zaposlenih u hotelima i restoranima, sa svojim spoznaje dobra i kulturne uživanje vina obrazovanja za svoje goste.

Stihi o cvičku

Dolenjc pa mora znati
svoj vinograd obdelovati.
Če tega ne bi znal,
bi cviček zaman drugje iskal.
Ljudska

Če dala bo trtica
rujnega cvička
bo slišala gora
pet'ga kot tička.
Ljudska

Ne cvetejo kot makov cvet
njih usteca, njih lička
tak bela; bleda kažejo,
da ne pijejo več cvička.

Zakaj vam več ne cvetejo
ne usteca ne lička?
Zato ker pijejo vodo
gorjansko mesto cvička.
Dragotin Kette

Ni ga na svetu
lepš'ga kotička,
kot griči so naši,
deželica cvička.
Jože Murn



DELOVNI LIST

SLIKE
 

 

 Kontakt: OŠ Cerklje ob Krki, Cerklje ob Krki 3, 8268 Cerklje ob Krki, tel: (07) 4969600, e-mail: zglavo.zanaravo@guest.arnes.si