KANADSKI ŠČIT Kamnine Kanadskega ščita so starejše od pol milijarde let in močno uravnane. Današnji relief so dokončno oblikovali ledeniki v zadnjih ledenih dobah.   GOROVJA V poldnevniški smeri se na zahodu razteza mlado slemensko gorstvo Ameriške Kordiljere (šp. cordilla - veriga), ki se preko Medmorske Amerike nadaljujejo v Južno Ameriko. Njihova severna predhodnica so Brooksove gore in Aljaško gorovje z najvišjim vrhom Severne Amerike - Denalijem (6194 m) . Vzhodni del Kordiljer je Skalno gorovje, ki ga Velika kotlina loči od priobalnega Obrežnega gorovja. Območja med gorskimi verigami so puščavska. Na vzhodu se nad Priatlantskim nižavjem dviguje starejše, uravnano in rudonosno paleozoisko gorstvo Apalači.   NIŽAVJA Arktično obalno nižavje sestavljajo nizek obalni pas od Severne Aljaske do Hudsonovega zaliva (Barren Grounds) in otoški polarni svet. Vzhodno morsko Priatlantsko nižavje, ki se zaključi na jugu s subtropsko nizko Florido, se v reliefnih stopnjah dvigne v staro gorovje Apalači. Osrednji del kontinenta obsega Osrednje nižavje, ki so ga naplavile Misisipi in njegovi pritoki ter se razteza od Velikih jezer na severu do Zalivske nižine ob Mehiškem zalivu (intenzivno kmetijstvo) na jugu ter od Apalačev na vzhodu do Skalnega gorovja na zahodu. Zahodno območje ogromnega nižavja so Velike planjave - višja in bolj suha pokrajina ameriških prerij. Med Sierra Nevado in Obrežnim gorovjem na zahodu leži kmetijsko pomembno Kalifornijsko podolje , ki je pri San Franciscu reliefno odprto morskim vplivom Tihega oceana in hladnemu kalifornijskemu morskemu toku. Vzhodno od Kalifornijskega podolja in Sierra Nevade leži tektonska depresija Dolina smrti (- 86 m).   REČNA MREŽA Severna Amerika ima velika porečja in združuje tri velika povodja - severnomorsko, atlantsko in pacifiško. Posebne in gospodarsko pomembne so ogromne vodne površine Velikih jezer ter kanadska jezera, ki pokrivajo skoraj desetino celotne površine Kanade.

| <<< |