KALIFORNIJSKO PODOLJE se razteza med ozko pacifiško obalno ravnino in Sierra Nevado.  Podnebje je suho, z zmerno toplimi poletji (vpliv hladnega kalifornijskega morskega toka) in milimi zimami. Temperature proti notranjosti naraščajo. Letna količina padavin znaša od 350 do 500 mm. Vzhodno čez Sierra Nevado leži tektonska depresija (-86m) Dolina smrti, južno pa peščena puščava Mojave.   Kalifornijsko podolje je območje tržnega intenzivnega kmetovanja. Glavni pridelki so agrumi, sadje, oljarice (sončnice, olive, buče), oreški, zelenjava in bombaž. V Kaliforniji pridelajo 90% ameriškega vina (dolini Napa in Sonoma). Živinoreja, reja perutnine in ribištvo, zagotavljajo Kaliforniji prvo mesto v kmetijski proizvodnji ZDA. Samo dolina San Joaquina proizvede 13 % vsega ameriškega kmetijskega pridelka. Vodo Kalifornijskega podolja odvajata reki Sacramento in San Joaquin, ki sta ključni za oskrbo prebivalstva in kmetijstva z vodo (30 milijonov ljudi in 2,3 milijona ha namakalnih kmetijskih zemljišč). Vodonosnik v dolini reke Sacramento   Upadanje gladine podtalnice v vodonosniku Usedanje tal zaradi upadanja podtalnice   Zaradi povečanega črpanja vode so se v zadnjih 100-letih nivoji podtalnice spustili do 25 m. Spuščanje gladine podzemne vode je uničilo na tisoče podzemnih vodnjakov. Na najbolj ogroženih območjih se površje občasno pogreza 2 cm/mesec, kar se odraža na cestnih in železniških povezavah ter na grajenih območjih.		Napa Valley - v Kaliforniji pridelajo 90% ameriškega vina Kalifornijski nasadi citrusov Sierra Nevada in namakalno poljedelstvo v Kalifornijskem podolju. . Tri četrtine kalifornijskih vodnih zalog prihaja iz severnega Sacramenta, 80% porabnikov pa se nahaja v južnih dveh tretjinah države. Po umetno zgrajenih kanalih dovajajo vodo iz zbiralnikov v goratem zaledju do več 100 km oddaljenih porabnikov.   Zaradi podnebnih sprememb se suše v Kaliforniji pojavljajo 3x pogosteje in so 4x izrazitejše od naravnih ciklusov. Zaradi povečane koncentracije kemijskih sredstev je kakovost vode vedno slabša, pogostejši so tudi gozdni požari.
KALIFORNIJA je gospodarsko najmočnejša zvezna država ZDA. Če bi bila Kalifornija leta 2018 neodvisna država, bi bil njen bruto domači proizvod na petem mestu na svetu. Je glavni ameriški pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Razvita je elektronska industrija (Silicijeva dolina), proizvodnja avtomobilov, letal in letalskih delov, živilska industrija in proizvodnja ter predelava nafte in zemeljskega plina.  Kalifornija je območje sodobnega intenzivnega tržno usmerjenega kmetovanja. Veliko dohodka prinašajo hollywoodska filmska industrija ter kakovostne in visoko razvite storitve. Med najbolj razvitimi so tudi znanost, turizem, promet, podjetništvo, mednarodna trgovina in finance.   Kalifornijski zlatokopi sredi 19. stoletja Leta 1848 je Kalifornijo obnorela "zlata mrzlica". Več sto tisoč avanturistov z vsega sveta je drlo v Kalifornijo. To je bilo obdobje "Divjega zahoda" - brezpravja, nasilja, pomanjkanja in lakot, pa tudi do njenega pospešenega gospodarskega razcveta konec 19. stoletja. Hitrim uspehom v Novem svetu in odprtim priložnostim so celo nadeli naziv "California Dream".     Največja kalifornijska mesta so: Sacramento (glavno mesto) Los Angeles (Hollywood, ustanovni sedež prostovoljcev v 60. letih 19. st. SWAT - policijski oddelki za izvajanje posebej zahtevnih nalog) San Francisco (most Golden Gate in sedež ene največjih finančnih multinacionalk Wels Farga) San Diego (ameriški mornariški specialci SEAL) San Jose (eBay - San Jose, Google - Mountain View, Apple - Cupertino, Intel - Santa Clara, Yahoo - Sunnyvale, Hewlett-Packard in Tesla - Palo Alto, Facebook - Menlo Park) Long Beach (2. najpomembnejše pristanišče na zahodu ZDA in naftna industrija) Oakland (etnično najbolj raznoliko mesto v ZDA - prebivalci govorijo 160 jezikov)     Silicijeva dolina (Silicon Valley) > Dolina smrti > Hollywood >