Izbrana poglavja iz muzeologije

Izbrana poglavja iz muzeologije

Interpretacija dediščine

V zadnjih nekaj desetletjih je dediščina postala ena najpomembnejših dejavnosti. Nanjo je vezanih vse več ekonomskih in kulturnih politik posameznih držav, razvila se je v ogromno mednarodno storitveno in prodajno industrijo, hkrati pa predstavlja izhodišče za vzpostavljanje nasprotujočih si identitet in je kot taka pogosto tudi vir konfliktov. Zato je potrebno tako znotraj posamezne družbe kot tudi globalno o dediščini razmišljati kot o množinskem pojmu: ne samo da obstaja več dediščin in da imajo te številne uporabe, pač pa so številni tudi njihovi proizvajalci. Vsak od njih ima pri ustvarjanju in upravljanju dediščine različne in mnoge interese ter cilje.

Hkrati z razvojem dediščine se je pospešeno krepilo tudi njeno raziskovanje. Glavna raziskovalna vprašanja se vrtijo zlasti okrog same definicije dediščine, njene interpretacije in prezentacije. Že bežen pogled v literaturo pokaže, da je definicij dediščine toliko, kot je strokovnjakov, ki se z njo ukvarjajo, pri čemer njen pojav domala vsi iščejo v 20. oz. kvečjemu poznem 19. stoletju. Tudi kar se tiče interpretacije oz. prezentacije dediščine se je večina študij osredotočila zgolj na pozno 20. stoletje, torej v čas pojava in razmaha dediščinske industrije. Še redkejše so raziskave družbenih in kulturnih vidikov avtoriziranega dediščinskega diskurza, ki vpliva tako na strokovno in popularno razumevanje dediščine kot tudi na vladne in mednarodne politike ter zakonodajo, vezano nanjo.

Predmet Izbrana poglavja iz muzeologije - Interpretacija dediščine je zastavljen v obliki dvoletnega cikla. Prvo leto je namenjeno spoznavanju zgodovinskega razvoja koncepta dediščine in njegovih deležnikov ter različnih vlog dediščine v sodobni družbi. Drugo leto je posvečeno predstavitvi hermenevtičnih in semiotskih vidikov interpretacije dediščine (pripisovanja pomenov dediščini) in najrazličnejših načinov njene prezentacije (razširjanje pomenov s pomočjo dediščine). Glede na način izvedbe predmet vsako leto poteka v dveh delih: predavanjih, namenjenih predstavitvi historične in konceptualne podlage obravnavane tematike, in seminarju, v okviru katerega bomo ob obravnavi različnih primerov, ogledu različnih dediščinskih ustanov in lokacij razmišljali o možnostih, ki jih kot interpreti dediščine imamo na voljo za posredovanje točno določenih sporočil, in o odgovornosti, ki je s to pozicijo povezana. Udeleženci pa bodo v okviru terenskega dela dobili priložnost pridobljene teoretske osnove preizkusiti tudi v praksi.

1. del cikla: Dediščina: razvoj koncepta

Predavanja bodo v prvem delu namenjena spoznavanju zgodovine človekove preokupacije s preteklostjo od prvih začetkov v antiki, ko so naši predhodniki svojo povezavo z davnimi časi vzpostavljal zlasti skozi mitologijo in tradicijo, do modernega časa, ki ga pomembno zaznamuje tudi pojav koncepta dediščine. Zgodovinski pregled bo pokazal dvoje: najprej, da je bila dediščina kot proces, s pomočjo katerega uporabljamo preteklost, kljub drugačnim imenom, pod katerimi se je pojavljala, družbenim praksam, katerih del je bila, in deležnikom, ki so bili vanje vključeni, od nekdaj del človekovega družbenega življenja in dalje, da je kot v sedanjost umeščen pojav nujno odprta za nenehne revizije in spremembe in da je lahko tako sredstvo kot rezultat družbenega konflikta.

V drugem delu predavanj se bomo nekoliko natančneje posvetili modernemu konceptu dediščine. Z njim v okviru konstruktivistične paradigme zaznamujemo načine, na katere skrbno izbiramo določene materialne in nematerialne prežitke preteklih obdobij, jim pripisujemo različne pomene, s pomočjo teh pa potem ustvarjamo reprezentacije preteklosti. Na ta način ostaline iz preteklih obdobij pretvarjamo v kulturne, politične in ekonomske vire za svoj lastni čas. Predstavljene bodo različne dediščinske prakse, deležniki, vključeni vanje, ter kulturne, družbene in druge funkcije, ki jim služijo. Posebna pozornost bo posvečena tudi dediščinskim praksam kot diskurzivni konstrukciji z materialnimi posledicami.

V okviru seminarja bomo obravnavali več tujih in domačih primerov, s pomočjo katerih bomo skušali na otipljiv način predstaviti proces konsturiranja (nove) dediščine. Primeri bodo predstavljeni v obliki klasičnih predstavitev ob slikovnem gradivu, filmih in v okviru ogledov izbranih dediščinskih ustanov in lokacij. V okviru samostojnega seminarskega dela bodo udeleženci skupaj pripravili kulturni sprehod po Ljubljani: izbrali bodo temo sprehoda, ki mora biti vezana na določen vidik ljubljanske preteklosti oz. sedanjosti, in ključne točke sprehoda, oblikovali bodo vsebino sporočil, ki naj bi bila posredovana sprehajalcu ob posamezni točki. Seminar se bo zaključil s skupnim ogledom zasnovanega sprehoda.