Kontakt
Zgodovina
Organizacija:
> Predsednik
> Odbori

Sprejem novih članov
O spletni strani



A B C Č D E F G H I J K L M
N O P R S Š T U V W Z Ž

Seznam vseh članov DLUL



Društvo likovnih
umetnikov Ljubljana.

Komenskega 8
tel: 01 434 94 65
Uradne ure:
ponedeljek in sreda
od 10-12



Vizualna interpretacija realnosti
Polona Demšar, Duša Jesih, Marjeta Medved, Katja Smrdu, Matjaž Rebec, Barbara Jurkovšek in Taja Zven
Galerija ZDSLU

24. november 2011
- 9. december 2011

Vizualna interpretacija realnosti

»Realnost je po definiciji  tisto, kar je v resnici  v nasprotju s samim videzom.«

»Vizualna interpretacija realnosti« je široko in odprto zastavljen naslov razstave, ki naj bi združeval različne prezentacije. Razstava je zasnovana kot odpiranje novih možnosti predstavitev mladih umetnikov, članov Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Mladi umetniki pri svojem delu predstavljajo možnosti prezentacije  in kritične razgradnje sodobnega umetniškega ustvarjanja.

Vizualna interpretacija realnosti je mišljena kot odprt prostor, kjer se umetniki odzivajo na sodobne umetniške in družbene fenomene. Zanimajo jih problemi vsakdanjosti, umetniškega raziskovanja in sistema, v katerega so vpeti, namreč produkcijski pogoji ter širše socialno –družbena realnost, h katerim pristopajo z različnimi mediji in vsebinami.

Razstava je zasnovana kot združitev ustvarjalk in ustvarjalcev, ki bivajo v sedanjosti in oblikujejo njeno pluralnost ter združujejo razne kontekste, v katerih se predstavlja današnja umetnost. Vprašanja, ki si jih dela na razstavi zastavljajo, so izstopajoče točke v simbolnem prepletu mrežne strukture družbenega sistema v najširšem pomenu.
Razstavljena dela so si različna v avtorskih prijemih in tehnikah, medtem ko je na vsebinski ravni moč zaznati podobnosti v prepoznavanju  in dojemanju umetnosti in njene realnosti.
Galerijski prostor je na dejanski in simbolni ravni izpostavljen kot torišče združevanja različnih ustvarjalcev oziroma torišče različnih vsebin.

»Phase 2 Face«, delo kiparja Matjaža Rebca se kritično odziva na  razumevanje klasičnega medija znotraj sodobnega likovnega izražanja. Kipar uporablja portret kot formo v katero vključuje različne tehnike, portretiranec je tu  odraz opazovalčevega dojemanja in ponotranjenja procesov časa in prostora. Gre za večplastni pristop in mešanje različnih tehnik ter pristopov do modela.
Matjaž Rebec  je ob tem svojem delu napisal, da gre za kiparsko delo, kjer je pomemben izraz portretiranca, ki odseva širše zastavljen koncept avtorskega pristopa in njegov odnos do materije. M. R.: „Prepletanje likovnih elementov se simbolično nanaša na odnos do umetnosti v moderni družbi in prenasičenosti v umetnosti.“

Katja Smerdu in Marjeta Medved pripadata mlajši generaciji kipark, ki na zanimiv način raziskujeta medij. Marjeto Medved zanima realnost, ki je kot del nas skrita v neki občečloveški zgodbi/izkušnji naše podzavesti. Avtorica pravi: „Vzbujanje navidez novih neznanih skrivnostnih občutkov je zgolj prebujanje večnosti. Gre za iskanje in odkrivanje praizvirov v lastnem doživljanju stvarnosti. Ustvarjam nekje na sredini med osebnim, čutnim in nezavednim ter postavitvijo v čas.“ Delo »Oslovska sodba« je odraz današnjega časa in odraz človeške pregrešnosti in odtujenosti od narave in človeka samega. Delo »Odtemanjanja« so risbe, ki razgaljajo umetničine občutke in  njeno bit. »Tvoje vizije bodo postale čiste, ko boš pogledal v srce. Kdor gleda zunaj, sanja; kdor gleda notri, se prebudi...«

Katja Smerdu je kiparka s tenkočutnim občutkom za material in oblikovanje. Delo »Scriptura Scripta« bo prvič razstavljeno v Ljubljani, kjer bo avtorica kot umetniški izdelek razstavila svoje diplomsko delo. Delo je prava knjiga umetnika, ki zaznamuje številne razlage, risbe in poskus podajanja lastnih občutkov. Kot knjiga umetnika njeno delo skuša vzpostaviti nov vzorec interaktivnosti med umetnikom, knjigo in publiko,  opazovalca pa postavlja v vlogo gledalca kot aktivnega bralca. Delo tako postane izrazno sredstvo umetnika ter prenašalec idej in objekt komuniciranja. Avtorica pravi: „Umetnost mi pomeni način, kako lahko ponovno najdemo izgubljeno dušo – tako umetniki kot vsi, ki jih umetniška dela nagovarjajo. Kajti v umetnosti naj bi bila tehnika tista, ki plemeniti in ne krni, nasledek tehnične plemenitosti pa je estetski učinek, ki dušo napolni in ne izprazni.“

Barbara Jurkovšek pri svojem slikarskem raziskovanju posredno na angažiran način sporoča in opozarja na minljivost, se postavlja v kritičen položaj do potrošniške družbe in se ob vsem tem zavzema še za ekološko naravnane teme. V njenih slikah »Poroka« in »The Stupids« iz  slikarskega cikla Igrač se soočamo s kultnimi igračami, ki nas popeljejo v čas otroštva, kjer figure poosebljajo ljudi in prevzemajo njihove vloge. Umetničina roka se z natančnim podajanjem detajlov in barvnih nians vsake igrače  posebej z vso resnostjo prepušča svoji domišljiji. Tukaj ne gre za golo slikanje otroško naivnega sveta temveč se pod navidezno lepoto, igrivostjo opazovalcu odstira absurdnost današnjega bivanja in biti, kjer smo z lastnimi dejanji ujeti v klobčič vsakdanjih nesmislov. Tavamo brezdušno po puščavi obilja materialnega, ki nam ga ponujajo na vsakem koraku. Dušimo se v izpraznjenosti srca brez duše in se utapljamo v površinskosti ter banalnosti prostora in časa. Danes je človek izgubil svojo individualnost in postaja vedno bolj podoben lutki/igrači. Ta pot konstituiranja identitete pa nima konca, vedno znova se konča v kaosu, ki ga povzroča sam človek.

Dušo Jesih poznamo kot slikarko, ki celostno oblikuje slikarsko ustvarjanje in mišljenje. Pri svojem slikanju se poglablja v nadzorovane ustvarjalne in raziskovalne procese ter venomer nadgrajuje tehniko in metodo nastajanja slike. Slikarkin  avtorski stil, ki je zapisan prilagojenemu pogledu na svet, je tokrat usmerjen v bogat svet oblik, v katerem se prepleta lastno izkustvo in skriva prodorno razmišljanje o širše družbeno kritičnih pogledih na stvarstvo. Cikel šestnajstih grafik z naslovom »Love is in the air« so živahne pripovedi osebnih občutij in fantazij, ki s plastenjem in okroglimi formami  dodatno akcentirajo  dimenzijo prostorske neskončnosti.

Množični mediji in popularna kultura imajo osrednjo vlogo pri prvih vplivih na mlajšo generacijo umetnikov. Mnogi med njimi so klasične likovne oblike izraza zamenjali z videom in računalniki ali so v transformacijah prostora in časa prestopili v območje teorije in likovni umetnosti sorodnih področij. Kiparski svet Polone Demšar je zapisan kiparstvu in občutenju za oblikovanje različnih materialov. Na vsebinski ravni umetnica skozi prvinsko oblikovanje materiala, ki ga obdeluje, vnaša svoj osebni svet in občutenja. V središču je vedno človek in njegovo bivanje. Delo »Birth« je kiparska slika, kjer ponovno zasledimo človeške elemente kot so glinena ušesa,  izstopajoča iz slike. Formalno in vsebinsko kiparka postavlja v središče prvobitne elemente (dele človeškega telesa) v povezavi s temami človeškega bivanja.

Taja Ivančič v svojih slikah zavzame kritično pozicijo do družbene -  socialne realnosti. Njen slikarski svet neposredno odkriva krute realnosti današnje družbe. Sliki »Deratizacija 1« in »Deratizacija 6« iz slikarskega cikla s pomenljivim naslovom Deratizacija sta odkrivanje negativnega vpliva urbanizacije sveta in naše realnosti, v kateri živimo. Umetnica, ki se giblje med abstraktnim in figuralnim slikarskim pristopom, tokrat z eksplicitnim podajanjem zgodbe, z nalaganjem različnih barvnih ravni in perspektiv, z drugo poleg druge naslikanimi figurami v aktivnosti,  razgalja vso bedo in krutost današnjega bivanja v mestu . 

Zadeva: Poročilo skupinski razstavi „Vizualna interpretacija relanosti“

Na skupinski razstavi „Vizualna interpretacija realnosti“ je sodelovalo sedem umetnic in umetnikov (Polona Demšar, Duša Jesih, Marjeta Medved, Katja Smrdu, Matjaž Rebec, Barbara Jurkovšek in Taja Zven), razstava je plod sodelovanja med Društvom likovnih umetnikov Ljubljana in Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Razstava je bila otvorjena v četrtek, 24. novembra 2011 ob 19. uri v Galeriji ZDSLU, Komenskega 8 z otvoritvenim govorom kustosinje Jadranke Plut, ki je napisala tudi spremno besedilo in nagovorom predsednika Društva likovnih umetnikov Ljubljane, Jurijem Dobrilo. Razstava je bila na ogled do 9. decembra 2011.

V tem času so o razstavi poročali naslednji mediji:

           avkcija.zurnal24.si/vizualna-interpretacija-realnosti-dogodek...

  • Objava razstave na Prireditve info-RTVSLO

 http://prireditve.info/prireditev/vizualna-interpretacija-realnosti/69797/

Jadranka Plut, kustosinja razstave

Ljubljana, 12. december 2011