Oscilator, razstava Alenke Vidrgar

Od 4. maja do 13. junija si lahko v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu ogledate razstavo Alenke Vidrgar, Oscilator. Vstop je prost. Lepo vabljeni!

Alenka Vidrgar se kot kiparka v svojem dolgoletnem ustvarjanju giblje med kiparstvom »čutnega inkarnata« ter kiparstvom »notranje rasti«, kjer se odraža pomembno notranje, izvirno delo, kiparstvo v prvotnem pomenu besede, ki je raziskovalne narave, kot je razvoj slovenskega kiparstva osemedesetih let opredelil A. Medved v svoji študiji. Že od ustvarjalnih začetkov jo je pot zapeljala v osnovna prevpraševanja o kipu-kiparstvu kot umetniškem mediju, ki je locirano med gibnostjo in negibnostjo. Kiparstvo je avtorski in subjektivni medij, ki prehaja med različnimi disciplinami in znanji, med racionalnim, fizičnim in senzualnim. Kiparstvo si je v svoji razvojni fazi od kontraposta naprej prizadevalo iz statičnega v gibajoče, torej v nenehno prehajanje iz mirujočega, strogo materialnega v dematerialno in gibajoče.

Najnovejša kiparska postavitev umetnice Alenke Vidrgar v Peterokotnem stolpu ljubljanskega gradu nosi naslov Oscilator. Gre za zavestno nadaljevanje kiparskega raziskovanja/razmišljanja, ki ga je odprla že s predhodno razstavo »UNI-VERSUS« v Galeriji Ivana Groharja, kjer so njena dela postala gibajoča se/breztežna telesa, ki se dvigajo od tal v razsežnost prostora, njihova masa pa se dematerializirala na osnovne težnostne elemente, ki jih drži osnovna konstrukcija. Materiali, ki jih Alenka uporablja, so kot sama pravi »klasični kiparski materiali« kot so jeklo, bron, medenina z dodatki tankih kovinskih niti, ki služijo bolj vpenjanju v izhodiščno breztežnostno konstrukcijo. Srečujemo se z okroglimi in elipsastimi kiparskimi oblikami, s katerimi umetnica akcentira nihanje/gibanje kiparskih teles. Pozornost gledalca je tokrat usmerjena v dve smeri na zgornji del kiparske konstrukcije, ki visi nad tlemi in spodnji del, ki s pomočjo gibanja ter igro svetlobe in senc na tleh, odslikava vizualne forme gibajočega se zgornjega skulpturnega telesa. To se odmika od klasičnega principa gledanja kiparskega dela, saj umetnica z umeščanjem v prostor poudari prostorsko zaznavanje sistemov in njihovih pojavov. Oscilator kiparke Alenke Vidrgar je analitično premišljena viseča prostorska struktura, ki se spogleduje s konstrukcijskimi težnjami. Kiparska telesa so vpeta v prostor, s katerim vzpostavljajo dialog, komunikacijo in izmenjavo. Odnos se gradi premišljeno, postavitev se prilagaja specifičnosti prostora in prostor ni zgolj pasivni plašč okoli izoliranega objekta, ampak ga avtorica vključi kot integralni del oblikovalnega in akcijskega prijema. Kip ni fizično in simbolično ločen od od zunanjega sveta, v tem primeru galerijskega prostora.

Jadranka Ljubičič