Kitajska: zaton cesarstva

Leta 1898 je bil v državi izveden vojaški udar. Cesarica vdova Cixi je ustavila reforme, kar je povzročilo povečanje števila obubožanih kmetov. Ti so videli vir vseh težav v tujcih in proti njim leta 1900 začeli t. i. boksarsko vstajo. Ime so dobili po Gibanju pravičnih in složnih pesti, katerega borci so se imenovali boksarji. Vstajo proti tujcem je podprl tudi dvor, cesarica je napovedala vojno proti zahodnim državam, a zanjo ni dobila podpore pri lokalnih voditeljih. Uporniki so napadali tujce, ki so gradili železniške proge in tudi kristjane, ki so jih krivili za prihod tujcev v državo. Leta 1900 so v Pekingu pobili 230 tujih diplomatov in tujcev. Vstajo so zadušile zavezniške enote, Nemci so celo zavzeli Peking. Po vstaji je bila kitajska vlada prisiljena sprejeti številne reforme, ki so pomenile začetek konca tisočletnega cesarstva, ki je bilo dokončno odpravljeno konec leta 1911.