Indija: upor sepojev

Leta 1857 je v osrednji in severni Indiji izbruhnil velik upor, ki ga je povzročilo nezadovoljstvo zaradi britanskega vmešavanja v indijske notranje zadeve, aneksije manjših kneževin in britanskih reform. Upor so sprožili sepoji (indijski vojaki), ki so zavrnili odpiranje puškinih nabojev z zobmi, saj so bili le-ti premazani z živalsko maščobo, ki je hindujcem in muslimanom prepovedana. Nekateri upor označujejo kot prvo indijsko vojno za neodvisnost. Upor so Britanci ob Pomoči Sikhov iz Pandžaba ter Gurkov iz Nepala krvavo zadušili. Po uporu so uvedli vladno administracijo, razpuščena je bila Vzhodnoindijska družba, nadzor nad Indijo je bil dodeljen posebnemu ministrstvu, britanskega kralja je v Indiji zastopal podkralj. Britanci so tudi upočasnili spremembe v agrarnem gospodarstvu. Voditelji kneževin so morali zvestobo priseči monarhu. To je bil čas vladavine kraljice Viktorije, ki si je leta 1876 nadela naziv cesarice Indije.