Japonska: teritoralna širitev

Japonska je napredovala tudi gospodarsko; od sredine 19. stoletja naprej so se začeli razvijati železniško omrežje, pošta, komunikacije. Izpeljali so svojo industrijsko revolucijo, po kateri je Japonska postala najmočnejša sila na Dalnjem vzhodu. Mlade ljudi so pošiljali v zahodne države na študij, na Japonsko pa privabljali tuje strokovnjake. Z naglim razvojem pa je Japonska potrebovala vedno več strateških surovin, ki jih sama ni imela, zato je začela širiti svoje ozemlje. Že konec sedemdesetih let 19. stoletja je zasedla Boninske otoke ter otočje Rin Kiu. Zaradi zaostrovanja razmer na Korejskem polotoku je 1894 izbruhnila japonsko-kitajska vojna, po kateri so Japonci zasedli Tajvan, Koreja pa je postala neodvisna, a pod močnim japonskim vplivom. Leta 1910 so jo Japonci priključili cesarstvu. Leta 1902 je Japonska sklenila pogodbo z Veliko Britanijo, ki je bila naperjena sprva proti Rusiji, nato proti Nemčiji. Na podlagi te pogodbe je Japonska vstopila v prvo svetovno vojno na strani antantnih sil. Leta 1903  je zaradi Mandžurije, kjer je veliko premoga in železa, izbruhnila rusko-japonska vojna, v kateri so na splošno presenečenje Japonci porazili Ruse. Še posebej boleč je bil za Rusijo pomorski poraz pri Cušimi. Japonska je pridobila Mandžurijo, južni del Sahalina ter Port Artur.